V vzgoji in izobraževanju bo v sredo potekala stavka. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so postavili osem stavkovnih zahtev. Bistveni sta takojšnja sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela in ovrednotenju izpostavljenosti tveganjem zaposlenih za čas obvladovanja epidemije covida-19 ter zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju glede na že dogovorjena zvišanja plač v drugih delih javnega sektorja.

Pred napovedano stavko se je odzvala ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki navaja, da so poleg programskih ukrepov, ki so v obliki prilagoditev, usposabljanj in dodatne opreme olajševali delo zaposlenih in učencev, dijakov ter študentov v času epidemije, sprejeli tudi številne ukrepe finančne pomoči zaposlenim v tem obdobju.

"Samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanja, smo v času epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju s preostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili," je poudarila ministrica, ki tudi priznava, da so tudi na področju vzgoje in izobraževanja neurejene težave plačnih nesorazmerij, ki jih je treba doreči in urediti v okviru ekonomsko-socialnega sveta.

"Sistemska neskladja so nastajala skozi zadnjih 13 let, zato danes na splošno težko govorimo o tem, da imamo delujoč in transparenten enoten plačni sistem. Kljub navedenemu so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019–2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka. Po dostopnih podatkih ministrstva za javno upravo je najvišja bruto plača v plačni skupini D v vzgoji in izobraževanju v mesecu novembru 2021 v bruto znesku znašala 11.454 evrov za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6303 evre ter v skupini vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih 5.708 evrov," je pojasnila ministrica.

Vlada se je po njenih besedah zavezala, da v času, ko so že razpisane volitve v državni zbor, ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata.

Sorodna novica V sredo stavka okoli 40.000 zaposlenih v šolstvu: Obrnimo hrbet podcenjujočemu odnosu

"Vsi skupaj smo si kot družba prizadevali, da v tem šolskem letu vrtci, šole in fakultete zaradi epidemije niti za en dan niso zapirali vrat, zato obžalujem, da se bodo jutri ponekod v državi vrtci, šole in fakultete zapirali zaradi nejevolje nekaterih zaposlenih. Naj se za dobro šolajočih in njihovih družin problemi rešujejo za skupno mizo in skozi dialog," je pozvala ministrica in posvarila na zakon o stavki, ki med drugim določa, da mora biti "v javnih službah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja, ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, ali delo drugih organizacij". "Način zagotavljanja minimuma delovnega procesa je odgovornost predstojnika posameznega zavoda in v ničemer ne posega v pravice stavkajočih delavcev," še meni ministrica Kustec.

Štrukelj: Odgovornost za stavko je v celoti na vladi

Stavkovne zahteve je v Odmevih plus pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Opozoril je, da šolnikov sploh še niso spustili k pogajanjem. "Nekateri deli javnega sektorja so se dogovorili za zvišanje plač, mi pa že eno leto zahtevamo, da bi nam vsaj prisluhnili. Ministrica je danes prvič po letu dni dejala, da bi bilo to mogoče. Čakati ne moremo, ker smo se znašli v bistveno slabšem položaju kot drugi." Dodal je, da gre za "podcenjujoč, aroganten odnos oblasti, ki se ne želi niti pogovarjati", in opozoril, da je odgovornost za stavko v celoti vladna. Ministrico Kustec je tudi obtožil, da je "izrazito manipulirala z višino plač".

Podpora sindikatov

S pismi podpore so stavko v vzgoji in izobraževanju podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in ločeno tudi v Sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa, ki je soustanovitelj ZSSS-ja, je poročal STA.

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je v pismih sindikatoma med drugim zapisala, da iskreno upajo, da bo vlada "končno dojela pomen prizadevanj za enakopraven položaj delavk, delavcev in dostojno plačilo za vse ter uresničila zahteve in pričakovanja zaposlenih ter sindikatov v javnem sektorju".

Poudarila je, da predstavljajo pošteno plačilo za pošteno delo, enakopravna obravnava vseh zaposlenih in upoštevanje socialnih partnerjev v socialnem dialogu temeljne cilje in prizadevanja vseh sindikalnih organizacij ter socialne in demokratične družbene ureditve.

Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar pa je v pismu podpore stavkajočim zapisal, da njihovo stavko in zahteve podpirajo med drugim zato, ker pozivajo k odpravi nepravilnosti in popravi krivic, ker želijo pravično ovrednotiti delovna mesta in nagraditi delavstvo za prizadevno delo, ker terjajo kakovostne in dostopne javne storitve za vse, ker preprečujejo še hujše socialne posledice in razpad enotnega plačnega sistema in ker kličejo k dostojanstvu ter zaščiti in izboljšavi drugih pravic delavca in človeka.

"Prav je, da se ne zadovoljite z drobtinicami z bogatinove mize. Vaša bitka je utemeljena! Kar udejanjate, je dobro za vse," je še zapisal Šuštar in ob tem "nosilkam vzgojno-izobraževalnega poslanstva" voščil tudi ob današnjem mednarodnem dnevu žensk.

Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije izražajo solidarnost in vso podporo stavkovnim zahtevam SVIZ-a in vsem zaposlenim v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Podpora zveze pedagoških delavcev

Stavko so podprli tudi v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, kjer ocenjujejo, da je čas, da vprašanja kakovosti in pravičnosti vrtca in šole postanejo prioriteta in da ljudje, ki si prizadevajo za intelektualno in širše izobrazbeno odličnost družbe, prenehajo biti tarča političnih diskreditacij.

"Kakovostnega znanja, dostopnosti in pravičnosti sistema vzgoje in izobraževanja, visokih rezultatov na različnih lestvicah merjenja znanja v mednarodnih primerjavah niti na srednji rok, še manj pa dolgoročno ni mogoče vzdrževati z omalovažujočim odnosom do vseh tistih, ki v vrtcih in šolah s svojim strokovnim delom zagotavljajo visoko raven pedagoškega procesa v najširšem pomenu te besede: vzgojiteljic in vzgojiteljev, učiteljic in učiteljev, ravnateljic in ravnateljev, šolskih svetovalnih delavk in delavcev," so opozorili.

Kritični pa so tudi do odnosa politične oblasti in ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. "Končno ta odnos politične oblasti realno izraža tudi podcenjujoč in omalovažujoč odnos do izobrazbene prihodnosti mladih. V vladi nimamo le kakega ministra brez resorja, imamo tudi resor brez ministrice, resor, ki je že vsaj dve desetletji sedež anemične, s partikularnimi političnimi in ekonomskimi interesi prepletene šolske politike," so poudarili.