Okoli 40 tisoč zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je s stavko 9. marca opozorilo na neustrezno vrednotenje njihovega dela in na vlado naslovilo zahteve za ureditev problematike. Kot je na novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj, pa stavka tudi po tem datumu ni bila preklicana in tudi ni zamrznjena za čas po volitvah, ampak se lahko kadar koli odločijo za njeno aktivno fazo.

Pri sprejemanju nadaljnjih odločitev glede stavkovnih dejavnosti bodo zelo pomembni odgovori političnih strank, ki jim je Sviz posredoval svoje stavkovne zahteve, pa bodo zelo pomembni pri tem, kako bodo ravnali naprej. Po Štrukljevih besedah se je 9. marca stavke udeležilo najmanj toliko zaposlenih, kot se jih je za stavko izreklo, verjetno pa celo več. Pri tem pa je bilo "povsem jasno čutiti pritiske na stavkajoče in poskuse omejevanja ali nevtralizacije stavke s strani oblasti".

Sorodna novica V sredo stavka okoli 40.000 zaposlenih v šolstvu: Obrnimo hrbet podcenjujočemu odnosu

Vlada in ministrstvo za izobraževanje z zavračanjem pogajanj o izboljšanju plač po Štrukljevih besedah sporočata, da jim je vseeno, kaj se dogaja s pomočnicami vzgojiteljic predšolskih otrok, ki imajo začetno plačo nižjo od minimalne, ter kuharji, hišniki, spremljevalci otrok z gibalnimi ovirami, računovodji, poslovnimi sekretarji, tajnicami, torej več kot 12 tisoč zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, ki prejemajo minimalno plačo.

Poudaril je tudi, da je povprečna plača v vzgoji in izobraževanju zaostala za povprečno plačo v drugih delih javnega sektorja, kjer so bili v zadnjih letih deležni izboljšav. Povprečna bruto plača v Slovenski vojski znaša 2643 evrov, učiteljev v osnovnih in srednjih šolah ter drugih strokovnih delavcev (knjižničarjev in svetovalnih delavcev) pa je približno sto evrov nižja, je navedel Štrukelj. Ko k temu dodamo dejstvo, da ima v Slovenski vojski več kot 70 odstotkov poklicno ali srednjo izobrazbo, več kot 90 odstotkov učiteljev in strokovnih delavcev pa ima univerzitetno izobrazbo, je po Štrukljevih besedah očitno razvrednotenje pedagoškega dela.

Štrukelj opozarja na "marginalizacijo javnega izobraževanja"

Pri tem glavni tajnik Sviza ocenjuje, da je podcenjevanje pedagoškega dela mogoče spremljati skozi celotno obdobje aktualne vlade in da tudi nepripravljenost za reševanje problemov v vzgoji in izobraževanju, medtem ko so v nekaterih drugih delih javnega sektorja nekatere probleme rešili, kaže na neko "povsem ciljano, zavestno zniževanje pomena vloge javnega izobraževanja v Sloveniji". "V tem mandatu ni bilo o javnem izobraževanju kot zelo kakovostnem v primerjavi z javnimi izobraževanji v drugih evropskih državah rečeno praktično nič," ugotavlja Štrukelj. Nizke plače, slabše vrednotenje dela je po njegovem mnenju "zgolj kolateralna škoda", medtem ko je glavni cilj marginalizacija javnega izobraževanja.

Na seji glavnega stavkovnega odbora so sicer podprli tudi pobudo Inštituta 8. marec za vložitev zakona, s katerim bi odpravili nekatere ukrepe oblasti, sprejete v zadnjih dveh letih. V zakonu, ki ga namerava civilna družba vložiti s podporo 5000 podpisov državljanov, je za Sviz pomemben predvsem del, s katerim bi vrnili prejšnja razmerja v sestavi svetov šol in vrtcev. Članstvo bodo tako pozvali, naj prispeva k vložitvi tega zakona. Prav tako so se določili podpreti podnebne proteste mladih, ki bodo v petek. Člane, ki takrat ne bodo imeli delovnih obremenitev, pozivajo, naj ta opozorila mladih podprejo tudi s svojo udeležbo, je še povedal Štrukelj.