Lek je od 2002/2003 del švicarskega Novartisa, ta je v lasti številnih malih in institucionalnih delničarjev, iz Švice, Velike Britanije, Združenih držav, Nemčije itd. Novartis dosega okrog 50 milijard dolarjev prodaje, Lek dobrih 1,2 milijarde evrov. Novartis odločno obsoja vojno v Ukrajini, naš pogovor začne Robert Ljoljo. Izpostavljenost Leka na ruskem in ukrajinskem trgu je zmerna, delež prodaje tam znaša slabih 10 odstotkov. Novartis, ki na teh trgih skrbi za svoje zaposlene in Ukrajini donira zdravila ter denarno pomoč, je v Rusiji prekinil marketinške dejavnosti in nova vlaganja. Kratkoročni vpliv bo relativno obvladljiv. Nihče pa si ne želi, da bi konflikt trajal.

Ena od gospodarskih posledic vojne so visoke cene energije. Lekovo poslovanje je bolj kot od drugih energentov odvisno od električne energije, ki predstavlja manj kot dva odstotka stroškov. Bolj skrb vzbujajoč je strošek vhodnih surovin, zlasti materiala, ki prihaja iz Kitajske in Indije, cene na borzah so močno poskočile.

Beguncem bodo ponudili delovna mesta

Ali Lek s prihodom ukrajinskih beguncev vidi priložnost za razvoj? "Bili bi absolutno veseli, če bi jim lahko omogočali vključevanje v naše procese. Sprejeli smo odločitev, da bomo na naših razpisih pregledali, za katera delovna mesta "preživimo" brez začetnega znanja slovenskega jezika in tem ljudem ponudimo delovna mesta in izobraževanja za slovenski jezik. V naših oglasih bomo to opredelili. To je pomembna gesta podpore," razlaga prvi mož podjetja, ki je v podjetju od študentskih let.

Bitka za talente je neizprosna in to občutijo tudi v Leku, kjer imajo že 5500 sodelavcev, v zadnjih dveh epidemičnih letih so jih zaposlili tisoč. Večinoma iščejo visoko izobražene, motivirane kadre. Pomemben je cel ekosistem pogojev, od dobrega izobraževalnega sistema, davčnega okolja do spodbud za raziskave in razvoj. Ljoljo je zadovoljen s spremembami na dohodninskem področju. Misli, da bodo perspektiven kader lahko zadržali doma. Želijo pa si pridobiti še sodelavce iz tujine.

Pravi, da ne zaznavajo veliko odhodov iz podjetja in da pogosto od zunaj dobijo pozitivno povratno informacijo o poslovni kulturi v Leku. Z nastopom epidemije so takoj uvedli delo od doma, od zaposlenih ne zahtevajo poročil in ne merijo delovnega časa. Proces temelji na zaupanju. "Velika večina zaposlenih ima ustrezno stopnjo samozavedanja. Mi jih opolnomočimo, rečemo: to so vaši cilji. Skupaj se cilji definirajo tudi na ravni timov. To je kultura, ki jo hočemo gojiti," je tudi kultura, ki jo močno spodbuja Novartis, zlasti od prihoda Vasanta Narasimhana.

Premik do inovativnih zdravil

Lek je v zadnjih treh letih naredil pomemben premik od podjetja "generikov" do farmacevta, ki se ukvarja z inovativnimi zdravili. V njem so vse divizije, značilne za Novartis: generiki, biološka zdravila, inovativna zdravila, radioliganti. Novartis je lani napovedal ponovni pregled, ki bi pokazal, kaj storiti z divizijo Sandoz. Odprte so vse možnosti, od prodaje, spin-offa ali zadržanja. Kaj pa to pomeni za Lek, če je del skupine Sandoz (v Ljubljani je tudi Sandozev razvojni center), obenem pa vedno bolj prisoten pri inovativnih zdravilih, ki so osrednji del Novartisovega razvoja? "O posledicah za Lek vam težko govorim, ker ne vem, kakšna bo končna odločitev. Smo še zelo zgodaj v tem procesu. V tem trenutku se še niso začele ustrezne finančne ocene, da bi se lahko odločitve sprejele. Če bi do neke prodaje prišlo, bomo najverjetneje videli del Leka, ki bo Sandoz, in del, ki bo za inovativna zdravila."

Prvi mož Leka je medijem v zadnjih dveh letih pogosto pojasnjeval, zakaj se farmacevt umika iz proizvodnje širokospektralnega antibiotika na Prevaljah, kjer bo zdaj del Novartisovega globalnega operativnega centra. Nas pa je zanimalo, kaj bo z antibiotikom. "Sandoz je edini preostali proizvajalec antibiotikov znotraj evropskega prostora, ki ima celotno proizvodnjo prisotno tu, v EU-ju. Kompetenčni center za tovrstno proizvodnjo je v avstrijskem Kundlu. To je botrovalo temu, da se bo proizvodnja na naši lokaciji na Prevaljah zaključila in to vlogo bo znotraj skupine prevzel naš sestrski obrat v Kundlu. Tako ni nobene skrbi, kar se tiče nadaljnje proizvodnje antibiotikov znotraj Evrope. Dodatno, Sandoz se je skupaj z avstrijsko državo zavezal k naložbi v višini 150 milijonov evrov v posodobitev proizvodnje antibiotikov in vzdrževanje nadaljnje konkurenčnosti te proizvodnje znotraj Evrope. Tako da tu je šlo za popolnoma strateško odločitev, kje konsolidirati proizvodnjo in jo narediti dodatno bolj učinkovito z namenom zagotavljanja samostojnosti Evrope na področju antibiotikov."

Pakirajo cepivo proti covidu-19

Lek je dobil tudi nalogo polnjenja in pakiranja cepiva proti covidu-19 proizvajalca Pfizer in Biontech. Ni to nekoliko pozno, če so tisti, ki so se nameravali cepiti, že cepljeni? Ljoljo pojasnjuje: "Absolutno smo veseli, da je epidemija covida-19 v upadanju – tudi globalno, ni pa stopnja precepljenosti na vseh območjih enaka ... Najverjetneje covid-19 kot tak ne bo popolnoma izginil oziroma lahko v nadaljevanju pričakujemo določene druge oblike. In ne nazadnje je tu razvoj v obliki kombiniranih cepiv. Nedavno ste lahko prebrali razvojne korake na področju kombiniranega cepiva za covid-19 in gripo in podobno … Vesel sem, da smo stopili skupaj v sodelovanju s podjetjem Pfizer in Biontech na področju polnjenja in pakiranja cepiva za covid-19, s tem dejansko odprli še ena vrata znanja na področju mRNA tehnologije, ki je doslej nismo imeli možnosti obvladovati. Naši strokovnjaki skupaj s strokovnjaki iz podjetja Pfizer in Biontech pripravljajo proizvodnjo in računamo, da bomo v drugem kvartalu že imeli serije, primerne za dokončanje registracijskih postopkov in potem za trg. Cepivo dobavljamo nazaj podjetju Pfizer in Biontech."

Na lokaciji v Mengšu so že pred leti zagnali močan naložbeni cikel, tudi na Verovškovi v Ljubljani pripravljajo nove proizvodne zmogljivosti na področju tekočih vial in prednapolnjenih brizg. Vrednost naložbe znaša 82,6 milijona evrov, država bo prispevala 6,5-milijonsko subvencijo: "Če malo ponazorim: če smo do zdaj na sterilnih izdelkih vozili passata, gremo zdaj na neko teslo zadnje generacije, kar pomeni, da vzpostavljamo tehnologije, ki jih doslej v Sloveniji še nismo imeli na dejansko najvišjih nivojih znotraj farmacevtske industrije z namenom, da bomo sposobni prevzemati proizvodnjo najbolj zahtevnih ali generičnih, podobnih bioloških in bioloških zdravil."

Predsednik uprave Leka je ponosen na interdisciplinarno skupino strokovnjakov, ki te projekte vodijo. Ključno je, da znotraj Novartisa pokažejo prilagodljivost in se odzovejo na zahteve in pričakovanja farmacevtskega konglomerata, katerega del so. Poleg tega v projekte nenehno vabijo akademske ustanove pri nas. K razvoju sodijo tudi vedno večja avtomatizacija, digitalizacija, uporaba virtualne resničnosti, vse to pa zahteva visoko stopnjo kibernetske varnosti. Novartis dnevno beleži poskuse vdorov v sistem, ti so bili doslej neuspešni.

Cene zdravil so med najbolj reguliranimi

Kaj Robert Ljoljo poreče na "zlizanost" farmacevtske industrije in zdravništva? V preteklosti so bile pogoste tudi prakse plačevanja zdravniških potovanj/izobraževanj v tujini in plačano predpisovanje zdravil. To znotraj Novartisa, pravi, ne obstaja več. Takšna je politika podjetja.

In kam bodo šle cene zdravil? Generičnim se cene vsako leto znižujejo. So pa cene zdravil ene izmed najbolj reguliranih, zlasti v Sloveniji. "Proizvajalci zdravil zagotovo ne bomo generatorji inflacije in dviganja cen," pove. Pričakuje, da bodo naraščajoče vstopne stroške pokrili in jih kupci ne bodo občutili.

Pravi, da ima visoka pričakovanja do sebe in drugih, je nekoliko strog, vendar v Lek skuša vnesti sproščenost in zaupanje, Novartis zasleduje opolnomočenje svojih zaposlenih. "Mislim, da so časi strogega nadzorovanega menedžmenta minili. Zavedati se moramo, da tudi v naše podjetje prihajajo mlajše generacije z drugačno miselnostjo in absolutno ne moreš enakih menedžerskih receptov, ki smo jih imeli pred 20 leti, uporabljati v današnjem obdobju," zaključi sogovornik.