V Sloveniji je trenutno prijavljenih 5039 državljanov Ukrajine, sicer pa se jih je od začetka vojne na policiji registriralo 15.081. Večina med njimi namreč le prečka Slovenijo in se odpravi naprej. Večina Ukrajincev, ki so pribežali pred vojno v domovini, je v Sloveniji nastanjena pri zasebnikih, nekateri pa v državnih nastanitvenih centrih. V nastanitvenem centru v Logatcu je trenutno 299 beguncev, od tega 125 otrok. Kapacitete v Logatcu so povečali, tako da lahko skupaj sprejmejo 350 beguncev. V Logatcu so nastanjene večinoma mame z otroki in trije moški.
V centru na Debelem rtiču je medtem nastanjenih 93 beguncev, tudi tam so večinoma ženske z otroki. Nova centra se odpirata tudi v Jelšanah in Velenju. Center v Velenju bo sicer le prehodnega značaja in bo namenjen večjim skupinam, ki bi želele prespati. Če bo treba, bo država še en prehodni center odprla v Gornji Radgoni.
Takojšnja pravica do nastanitve, po odobritvi tudi žepnina in druge pravice
Ukrajinski begunci, ki pridejo v Slovenijo, lahko za začasno zaščito zaprosijo bodisi na upravni enoti bodisi na policijski postaji. Vlogo, ki je natisnjena tudi v ukrajinskem jeziku, morajo oddati praviloma v treh dneh po prihodu, o njej pa odloča upravna enota. Če vlogo oddajo na policiji, jo mora ta brez odlašanja posredovati upravni enoti. V Sloveniji je do zdaj za začasno zaščito zaprosilo 8013 beguncev iz Ukrajine. Rešenih oz. izdanih je bilo 88 vlog, zavrnjena ni bila nobena.
Po nedavno sprejeti uredbi vlade ima oseba takoj, ko zaprosi za začasno zaščito, pravico do nastanitve v nastanitvenem centru in prehrane v njem. Ko ji je začasna zaščita odobrena, pa ji pripadajo tudi preostale pravice, kot so med drugim žepnina, če nima lastnih sredstev, zdravstveno varstvo, izobraževanje in dostop do trga dela. V primeru, da begunec biva pri zasebniku in nima lastnih sredstev, lahko pri uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov zaprosi tudi za denarno pomoč za zasebno nastanitev ter denarno pomoč, ki je namenjena za preživetje.
Oseba, ki prebiva v nastanitvenem centru in nima lastnih sredstev za preživljanje, lahko zaprosi za 120 evrov žepnine. Nekoliko višja pa je denarna pomoč za begunce, ki bivajo pri zasebnikih in nimajo lastnih sredstev za preživljanje. Te osebe lahko zaprosijo za največ 421 evrov denarne pomoči za preživetje, poleg tega pa lahko z najemno pogodbo uveljavljajo tudi pomoč oz. povračilo za najemnino, in sicer največ do višine zneska osnovnega minimalnega dohodka, to je 421 evrov.
Če osebe živijo pri sorodnikih in jim ti ne zaračunavajo najemnine, lahko zaprosijo urad za kritje stroškov, kot so voda, elektrika. Na uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov že dobivajo prve vloge za dodelitev denarne pomoči za nastanitev in za preživetje, vendar pa je v tem trenutku večina vlog še nepopolnih. Ključni pogoj za dodelitev denarne pomoči je, da te osebe nimajo prilivov na tekočem računu.
Čeprav je postopek pridobitve začasne zaščite bistveno hitrejši od postopka za pridobitev mednarodne zaščite, pa lahko odločanje o njem še vedno traja mesec dni ali več, kar je lahko za nekoga, ki je prišel v drugo državo in povsem drugo okolje, dolgo obdobje. Instrukcijski rok, v katerem mora upravna enota odločiti o vlogi, je namreč 30 dni.
Opozorila o dolgotrajnosti postopkov
Da so lahko postopki pri začasni zaščiti precej dolgi in zapleteni, je za STA opozorila tudi Vrhničanka, ki je na svoj dom sprejela štiri ukrajinske begunce iz Harkova – dva otroka in njuno mamo ter babico. Kot je opisala, se je ob prihodu vseh štirih v Slovenijo skupaj z njimi odpravila na vrhniško policijsko postajo, kjer so jim povedali, da postopka za oddajo vloge začasne zaščite ne morejo izvesti ter so jih napotili na policijsko postajo Ljubljana Vič. Tam jim je policist, ki jih je sprejel, povedal, da bi tovrstne postopke morale izvajati vse policijske postaje in da ne razume, zakaj ga niso opravili že na Vrhniki, vseeno pa je postopek izvedel. Vse skupaj je trajalo nekaj manj kot dve uri, pri čemer so policista zanimali predvsem podatki o poti, po kateri so prišli v Slovenijo, in o mejnem prehodu, prek katerega so prečkali mejo, ter podrobna časovnica potovanja.
Dan po obisku policijske postaje je Vrhničanka, ki želi ostati anonimna, poklicala na upravno enoto, kjer so ji povedali, da jim policija še ni posredovala oddanih vlog za začasno zaščito. "Vloge naj bi jim, kot so mi dejali, policija poslala paketno enkrat tedensko. Istočasno pa so mi povedali, da o vlogi zagotovo ne bodo odločili prej kot enem mesecu," je dejala. Glede beguncev je povedala, da so z nastanitvijo zadovoljni, si pa želijo, da bi se lahko otroka šolala.
Na ministrstvu na vprašanja o morebitni pospešitvi postopka ne odgovarjajo
Na ministrstvu za notranje zadeve na vprašanje, ali namerava dati država upravnim enotam kakšno navodilo, da bi vloge za začasno zaščito obravnavale prednostno oz. prej kot v 30 dneh, niso odgovorili. Ponovili so le, da je upravna enota o vlogi dolžna odločiti v roku enega meseca, pri čemer dodatno opozarjajo, da enomesečni rok velja od takrat, ko je vloga popolna. Vsako dopolnjevanje vloge torej rok za odločanje podaljša za mesec dni.
Na policiji pa dodatno zanikajo navedbe Vrhničanke, da naj bi vloge upravnim enotam pošiljali paketno enkrat tedensko. Kot pravijo, policija vlogo na upravno enoto pošlje takoj po zaključku vnosa. Namero za mednarodno zaščito v Sloveniji je do zdaj izrazilo 432 beguncev, formalno prošnjo za mednarodno zaščito pa je podalo 54 beguncev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje