Od 533 stalnih prebivalcev, kolikor jih je štela vas pred začetkom ruske ofenzive, jih je v vasi ostalo 380. Zdaj v vasi živi 436 ljudi, navajajo tamkajšnje oblasti, višje število pa je posledica dejstva, da so se v vas zatekli begunci iz drugih predelov države.

Čeprav je trgovina v vasi zaprta, so ljudje začeli popravilo svojih poškodovanih domov. "Mislila sem, da bom svoje poslednje dni preživela v miru, potem pa se je zgodilo to," pravi 66-letna Vera Babenko. Kot je pojasnila, je bomba priletela tik poleg njenega doma, približno 200 metrov od šole, ki je bila najverjetneje cilj napada. Kot pravi, kljub vsemu ne gre nikamor. "Rada bi prenovila svojo kuhinjo," je odločna.

Je bila tarča šola?

Ruske sile so vas bombardirale teden dni po začetku ruske ofenzive 24. februarja. Vodja vaške administracije je povedal, da so bili v napadu ubiti štirje ljudje, ranjenih je bilo 11, med njimi tudi otroci. Reuters ni mogel neodvisno potrditi njegovih navedb. Ruska stran sicer ves čas zanika, da bi targetirala civiliste.

"Štiri ure smo sedeli v naši kleti in molili očenaš. Otroke smo ovili z odejami, zaspati pa nismo mogli do treh, štirih zjutraj," je Reutersovim novinarjem pripovedovala Nina Bondarenko, ki dela na kmetiji v lasti njenega bratranca.

Vaščani menijo, da bi lahko bil napad povezan z enoto ukrajinske vojske, ki je takrat začasno bivala v vaški šoli. A šola v napadu ni bila poškodovana, z izjemo nekaj razbitih oken, skupile so jo druge hiše.

Sorodna novica Nehammer po srečanju s Putinom: Pogovor je bil odkrit in oster

Od bombardiranja dalje pa vaščani ves čas živijo v veliki negotovosti. "Posejali smo pšenico. Toda ali bomo lahko kaj poželi, če bodo okoliščine takšne, kot so zdaj?" se sprašuje Vadim Aleksandrovič, direktor kmetijskega podjetja Žitnica svobode, ki je zraslo na pogorišču nekdanjega kolhoza, zadružne kmetije v času nekdanje Sovjetske zveze. "Samo Bog ve. Delamo po najboljših močeh."

Negotovost, s katero živijo prebivalci Jakovlivke, delijo tudi kmetje drugod po državi. Žita so eden izmed ukrajinskih ključnih izvoznih izdelkov, Ukrajina je peta največja izvoznica pšenice na svetu.

Najprej na polje intervencijska ekipa, potem pa šele kmetje

Lani so v Žitnici svobode poželi 3000 ton pšenice, 3000 ton sončnic in 1000 ton koruze. Toda trenutno 80 odstotkov od 7000 hektarjev kmetijskih površin ni dostopnih zaradi nevarnosti min na njih in zaradi vojnih operacij na njih, je pojasnil Aleksandrovič. Kmetje tako zdaj dostopajo le do polj, ki so tik ob vasi, tam je relativno varno, medtem ko na območju skladišča podjetja v 140 kilometrov oddaljenem Izjumu trenutno divjajo srditi boji, je še pojasnil.

Sorodna novica Vojna v žitnici Evrope: "Unija ne more biti samooskrbna. Najbolj me skrbijo oljnice."

Preden se kmetje odpravijo na delo na polja, najprej pokličejo intervencijsko ekipo, da ta preveri, ali je območje varno. Če na polja priletijo rakete, jih morajo potem najprej prečesati enote za eksplozivna sredstva in odstraniti morebitne projektile.

"Razmere so zelo napete in nejasno je, kaj se bo zgodilo z nami," pojasnjuje Aleksandrovič. "Niti za uro vnaprej ne vemo, kaj se bo zgodilo."

Kljub veliki negotovosti pa se je velika večina vaščanov, podobno kot 66-letna Vera, odločila, da svojih domov in polj ne zapustijo.