Prevalje zato veljajo za rojstni kraj Bralne značke, saj sta bila njena pobudnika profesor slovenskega jezika na prevaljski osnovni šoli Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan, takratni ravnatelj te osnovne šole. To bralno gibanje pa se je od takrat razširilo v vse smeri po Sloveniji in v zamejstvo.

Z današnjo tradicionalno prireditvijo Zlata bralka, zlati bralec v Cankarjevem domu v Ljubljani, na kateri so podelili priznanja mentorjem in dolgoletnim sodelavcem gibanja, se je sklenilo zaznamovanje obletnice ustanovitve Bralne značke, ki se je začelo lani. Na prireditvi so med drugim sodelovali predsednik republike Borut Pahor, tržaški pesnik in predsednik Društva Bralna značka Marko Kravos ter Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, v okviru katere Bralna značka deluje kot eden od nacionalnih programov.

Sorodna novica 60 let Bralne značke: mladi danes ne berejo manj, berejo pa drugače in drugačne vsebine

Temelj za ustvarjalnost in kritično misel v odrasli dobi
Predsednik republike, ki je vrsto let častni pokrovitelj Bralne značke in tudi njenega 60. jubileja, je v nagovoru dejal, da je ta sicer "stara že več kot 60 let, vendar je vznesena, radovedna in živahna kot generacije otrok, ki so odrasli na njenih krilih".

Po njegovih besedah so vsi, ki so skozi desetletja soustvarjali in razvijali Bralno značko, osnovnošolcem podarili nekaj, kar je nenadomestljivo. Okrepili so namreč zavedanje o lastnem jeziku in narodni zavesti ter pridobili temelj, na katerem lahko kot odrasli gradijo svojo ustvarjalnost in kritično misel. Njihovo delo je označil za dragoceno poslanstvo, s katerim mlade učijo ljubezni in spoštovanja do branja in književnosti.

Pahor je dodal še, da je Bralna značka v slovenski bralni kulturi pustila velik pečat. Gibanju je zaželel obetavno prihodnost, mentorice in mentorji pa po predsednikovih besedah pomembno prispevajo k temu, da se skupaj z mladimi ljudmi razvija nova samozavest, ki bo pomembna za prihodnja leta in desetletja.

"Tudi zaradi vašega dela bo mladim pri njihovem svobodnem duhu in svetovljanstvu za vedno ostala zavest, da pripadajo tej besedi, temu jeziku, njeni tradiciji, ostala pa bo tudi zavezanost njeni prihodnosti," je predsednik republike sklenil svoj nagovor.

S knjigo okrepljena odpornost proti virusom in drugim grožnjam
Marko Kravos je po "času kužnega obsednega stanja" izrazil občutek, da se branje kot poezija, domišljija, zgodba in zavest človeštva danes tehta v karatih, kot "suho zlato, ki sije v svojem nerjavečem listu, da premaguje tesnobo in degeneracijo posameznika in družbe". Po njegovem mnenju se ta posebnost bralne kulture še posebej izkazuje na Slovenskem, kjer nacionalno rojstvo iščemo vse od obrednih besed v Brižinskih spomenikih. V svoji besedi smo obstali še nadaljnjih tisoč let, po Kravosovem prepričanju pa bomo s knjigo krepili svojo odpornost proti virusom in drugim grožnjam tudi v prihodnje.

Kot je poudarila Darja Groznik, je gibanje v letu 1961 nastalo iz prepričanja, da je branje nujno potrebno za rast in duhovni razvoj. Od takrat se je razširilo v vse smeri po Sloveniji in v zamejstvo. Po njenem mnenju tudi danes ne izgublja zagona, čeprav ubira sodobne poti, ki jih terja čas. "Širjenje bralne kulture je širjenje znanja, krepitev identitete, samozavesti in naroda kot celote," je še dodala.

Sorodna novica Nagrada desetnica v roke Damijanu Šinigoju za delo Kjer veter spi

Podeljena častna članstva in priznanja
V okviru Bralne značke že 19 let izhaja zbirka Zlata bralka, zlati bralec, v kateri izide knjiga kot darilo najzvestejšim bralcem. V tem letu je v zbirki izšla knjiga Kjer veter spi Damijana Šinigoja, ki je prejela nagrado desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo zadnjih treh let.

Na današnji slovesnosti, ki so jo naslovili po Šinigojevem romanu, so podelili častna članstva in priznanja najzaslužnejšim soustvarjalcem gibanja. Podelili so tudi zlati znak, ki ga je prejel Jože Zupan za 50-letno delovanje v nacionalnem odboru Bralne značke.