Z julijem se bo namreč uveljavilo znižanje priporočenega razmerja med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje, za drugo ali vsako naslednjo nepremičnino pa z 80 na 70 odstotkov. Za nakup primarnega vprašanja pa bo še naprej veljalo dozdajšnje priporočilo, da to razmerje ne preseže 80 odstotkov.

Banka Slovenije pa bo sprostila tudi omejitve kreditiranja prebivalstva, ki jih je uvedla leta 2019. Tako bodo banke lahko kreditirale tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se bodo lahko za to izjemo odločile pri največ 10 odstotkih kreditiranj.

"Za potrošniška in stanovanjska posojila bodo imele banke bolj proste roke pri odobravanju izjem oz. za teh deset odstotkov posojil ne bo treba upoštevati makrobonitetnih omejitev izračuna kreditne sposobnosti," je pojasnil Primož Dolenc z Banke Slovenije, nekdanji viceguverner in namestnik guvernerja, ki mu je pred mesecem potekel mandat, ter dodal, da bodo banke morale slediti svoji presoji, komu bodo te izjeme namenile in pod kakšnimi pogoji.

Posojilne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, bodo izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva. Kar bo veljalo za zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade in za vse nadaljnje morebitne sheme z državnim jamstvom.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v Odmevih ocenil, da bi ti ukrepi lahko znižali rast cen nepremičnin. Veljavni bodo postali s 1. julijem, razen sprostitev pri ukrepih kreditiranja, ki bodo veljavni po zakonskem roku, povezanem z objavo v uradnem listu; povišane kapitalske zahteve za banke pa bodo uveljavljene v začetku prihodnjega leta, je napovedal.

Nova tveganja za finančno stabilnost

Primož Dolenc je ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti povedal, da posledice svetovnih geopolitičnih razmer, predvsem vojne v Ukrajini, že kažejo določene posledice, saj se napovedi za gospodarsko rast poslabšujejo, inflacijski učinki pa se povečujejo.

"Tveganja za finančno stabilnost so povečana, težišče tveganj pa se spreminja in se širi na področja, kjer prej niso bila tako poudarjena, denimo na kibernetska tveganja," je pojasnil.

"Treba je poudariti, da tako naš bančni sistem kot celotno gospodarstvo do teh držav, ki so trenutno v konfliktu, nista izpostavljena, torej neposrednega učinka ni. Bodo pa vidni posredni učinki v prihodnosti," je dodal.

V Sloveniji in tudi drugod po Evropi, kot je dejal, pa v zadnjih kvartalih zaznavajo povečanje cen nepremičnin. Tako so na letni ravni zrasle za deset ali več odstotkov.

"Zato lahko za Slovenijo in marsikatero evropsko državo rečemo, da so stanovanjske nepremičnine že relativno precenjene. V Sloveniji se dogaja še en trend, in sicer se povišuje delež posojil s fiksno obrestno mero, kar v bančnem sistemu povečuje obrestno tveganje, ki smo ga v zadnji oceni povečali," je poudaril. Posojilno tveganje pa se tudi povečuje zaradi geopolitičnih razmer.

Meta Ahtik, direktorica oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko, pa je pojasnila, da je makroekonomsko tveganje zaradi izbruha vojne povečano. Napovedi gospodarske rasti, ki so že upoštevale vojno v Ukrajini, pa so precej slabše, kot so bile pred tem, denimo ob koncu lanskega leta.

Tveganja, kot je dejala, naraščajo tudi zaradi dviga cen energentov in težav v dobavnih verigah, s katerimi se bodo srečevala tudi naša podjetja.

"Negotovost vpliva na nepremičninski trg, kar smo videli v času pandemije zlasti v drugih državah, saj se je precej kapitala kanaliziralo na nepremičninske trge, kar je rezultiralo v visokih ravneh rasti. Pri nas se je rast začela v drugi polovici lanskega leta in je v zadnjem kvartalu presegla 15 odstotkov. S tem so stanovanjske nepremične postale precenjene po vseh šestih kazalnikih, ki jih spremljamo," je opozorila in dodala, da je raven precenjenosti med kazalniki različen, med tremi in 13 odstotki.

Glede na preostale evropske države, gre za kazalnike med cenami in dohodki ter cenami in najemninami, pa slovenski trg še ni med državami, kot je pojasnila, kjer je velika precenjenost in je še pod mediano.

Kot je pojasnila, se v zadnjem času tveganja z nepremičninskega trga v nekoliko večji meri prelivajo v sam bančni sistem. "Opazili smo visoko dejavnost na kreditnem trgu. Veliko je novih stanovanjskih posojil, njihova rast se je v drugi polovici lanskega leta povzpela na devet odstotkov, letos pa že na deset odstotkov," je še poudarila Ahlik.m