Na začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanj zainteresirana in bi lahko z njim že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Minister za infrastrukturo v odhajanju Vrtovec je danes v odzivu poudaril, da po njegovih informacijah pogovori med slovenskimi in hrvaškimi dobavitelji še vedno potekajo in da Hrvaška dodatnih količin zase ne potrebuje. "Takrat smo imeli v uvidu, da ni nujno, da Geoplin dobi na razpisu, je pa prav, da se je Geoplin prijavil. Lahko ne bi bil samo Geoplin, tukaj izpostavljamo samo enega, kar je narobe. Da, je v državni lasti, ampak lahko bi se prijavili tudi drugi slovenski dobavitelji. Ali bo to ekonomsko in tržno zanimivo za slovenske dobavitelje?" se je za Prvi vprašal Vrtovec.

Vrtovec v Odmevih: Poleg Krka je tu tudi Katar

Tudi zvečer v Odmevih je ponovil, da pogovori še potekajo. "Ne moremo posegati v to, kakšna bo končna cena, država tega ne zagotavlja in ne moremo reči dobavitelju, da morajo te količine zakupiti. Lahko pa povem, da ni samo Krk tista zgodba, okoli katere smo se pogovarjali. Omenil bi tudi LNG Terminal Rovigo, ki je v katarski lasti." Ob tem je poudaril, da je njegova naloga in vloga države ta, da odpira vrata dobaviteljem. "Mi smo lahko naredili vse, da smo se s hrvaškimi kolegi v najboljši možni luči pogovarjali o tem, da se je tudi na Hrvaškem sploh začelo govoriti o tem. Če dva meseca nazaj ne bi šli v Katar in se o tem pogovarjali, potem se danes dobavitelji sploh ne bi imeli možnosti pogovarjati," je v Odmevih dejal Vrtovec. "Lahko rečem, da pogovori potekajo, ne bom pa govoril o nobeni ceni. Katar je pripravljen sodelovati nadalje, katarsko podjetje z našimi dobavitelji, država pa se tu umakne, kajti ne more država vplivati na to, da zasebno ali državno podjetje določene količine zakupi, če to ni v komercialnem interesu. Mi smo tu zato, da odpiramo vrata, v obeh primerih smo to naredili s polno mero odgovornosti in uspešno," je še dejal Vrtovec.

Letno Slovenija potrebuje milijardo kubičnih metrov plina. Kaj Sloveniji preostane zdaj, ko je možnost s Krkom propadla. "Možnosti je precej, sem prepričan. Če govorimo o obstoječi vzhodni dobavni poti, težko sprejemam dano situacijo, da smo pozabili, da je prenos mogoče tudi z vzhodne smeri, kjer dobave potekajo nemoteno, brez ene same prekinitve, od Slovaške naprej, Ukrajina, ta tranzit je stabilen. Več možnosti je za dobavo plina iz S. Afrike, Alžirije, Katarja, ZAE. Zaprt trg nikakor ni, tudi menjava plina med Španijo in Italijo – poteka vrsta dejavnosti. Če govorimo o slovenskem trgu, mi potrebujemo eno milijardo, to pomeni dva promila in pol evropske porabe. V okviru solidarnostnega mehanizma za tako simbolične količine sem prepričan, da ne bo motenj tudi v prihodnje. Italija ima recimo 70 milijard kubičnih metrov porabe," je v Odmevih pojasnil Marjan Eberlinc iz Plinovodov.

Krški terminal je polno zaseden do leta 2027

Kot je prvi poročal portal Necenzurirano, so dogovori glede Krka propadli, kar je velik udarec za načrte Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To zdaj lahko stori prek posrednika, kar pa bi plin močno podražilo.

Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela Hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo.

V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o mogočem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo na portalu, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.

Geoplin: Energetska stabilnost Slovenije ni odvisna od kapacitet na Krku

V Geoplinu so potrdili, da so se prijavili na razpisu družbe LNG Hrvatska za pridobitev okvirne, za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane, zmogljivosti za uplinjanje zemeljskega plina na LNG-terminalu na Krku, a na razpisu ni bil izbran. Ob tem so poudarili, da neuspešno potegovanje na razpisu ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.

"Mi smo se pogovarjali z upraviteljem terminala. Bili smo tam na sestanku in prijavili smo se na terminalski razpis. To je vse," je za TV Slovenija dejala direktorica Geoplina Vanja Lombar. Na vprašanje, ali se bo Geoplin pogajal o zakupu plinskih zmogljivosti z izbrancem hrvaškega razpisa, pa je direktorica odgovorila: "Bomo videli, če bodo zainteresirani nam pripraviti ponudbo in če bo ponudba konkurenčna, bomo tudi te pogoje preučili."

V Geoplinu so tudi pojasnili, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.

V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili. Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu ob ukrepanju EU-ja zaradi ruskega napada na Ukrajino so odgovorili, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije.

"Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.

Kot alternativa v igri morski terminal v bližini Benetk

Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu Necenzurirano, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji. 70-odstotni lastnik terminala je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar.

Prav ta teden je bil v Sloveniji na uradnem obisku katarski emir. Po pisanju portala naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejše sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij. "Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na dvostransko sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti za zdaj ne moremo razkriti," so sporočili z Geoplina.

Tej rešitvi gre sicer na roko to, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.

Postopek plačevanja v skladu s pogodbo in v okviru ukrepov institucij EU-ja

Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri banki Gazprombank, so na Geoplinu odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU-ja".

Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedel zaradi njene invazije v Ukrajini. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.