"V pismu jo obveščam, da DZ-ju predlagam Roberta Goloba za predsednika vlade. Pismu sem predložil tudi soglasje sindikata. S tem so izpolnjeni vsi formalni pogoj, da DZ najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh po vložitvi mojega predloga odloči o kandidaturi Roberta Goloba za novega predsednika vlade," je v izjavi po posvetih z vodji vseh poslanskih skupin dejal predsednik republike Borut Pahor. Golobu je ob tem čestital in mu zaželel srečno pot pri oblikovanju, imenovanju in vodenju nove slovenske vlade ter se mu priporočil za odlično sodelovanje. To bo sicer peti predsednik vlade, s katerim bo Pahor sodeloval kot predsednik republike.

"Včasih je res, da naglica ni edino merilo, včasih je treba raje dvakrat vdihniti in premisliti. Ampak v tem primeru smo razmišljali dovolj dolgo pred 24. aprilom in od 24. aprila vemo, da je naglica do formiranja nove vlade ključna. Zato smo temu podredili vse naše aktivnosti," je v predsedniški palači dejal Robert Golob. Predsedniku Pahorju se je zahvalil za konstruktivno držo in razumevanje tega, da je glavno prizadevanje nastajajoče koalicije, da vlado prevzame še pred poletjem. "Največji razlog za naglico je, da želimo poletje izkoristiti za delo. Imamo dve zelo pomembni temi, za kateri ne bomo imeli možnosti se pripravljati jeseni. Prva tema je energetska draginja, druga pa priprava na morebitni nov val covida," je poudaril Golob.

Kandidat za premierja Robert Golob je ob tem izrazil upanje, da se bo mandat njegove vlade razlikoval od preteklih petih, s katerimi je Pahor sodeloval med svojim predsedovanjem. Napovedal je spremembo politične kulture, umik sovražnega govora iz političnega diskurza in vodenje politike, ki bo združevala prebivalce. "Če to pomeni, da se bomo morali nekaterim politikom odpovedati, se jim bomo odpovedali. Na noben način pa ne bomo dovolili, da bi se razkol širil med ljudmi," je napovedal Golob, ki poudarja, da želi biti predsednik vlade, ki ne bo vnašal razkola med volivce, ne glede na to, katero stranko so volili. "Volivci imajo pravico voliti, kogar koli želijo, kar pa ne pomeni, da imamo politiko pravico uporabljati sovražni govor in s tem vnašati razkol med volivce. Tukaj pa se moja toleranca do takih politikov konča," je bil jasen.

"Če bomo v strpnosti in dialogu sodelovali, obstaja tudi možnost za širše sodelovanje z nekaterimi strankami, ki so danes v opoziciji," je dejal Golob in kot enega svojih velikopoteznih ciljev izpostavil prizadevanja, da jeseni začne dialog z ustavno večino, ki bi omogočila bolj temeljne spremembe, tudi ustave. Za doseganje ustavne večine bi sicer novi koaliciji zadoščala še podpora poslancev stranke NSi, skupaj s katerimi bi v DZ-ju dosegli 61 glasov.

Pahor se je sicer vzdržal komentiranja poteze prihodnje opozicije, ko je ta na ustanovni seji vložila 33 predlogov zakonov, med njimi zakona o vladi in še predloga za posvetovalni referendum, s čimer je vsaj začasno preprečila napovedano širitev Golobove vlade. Pahor meni, da v kolikor so ti predlogi usklajeni s pravnim redom, gre za stvar politične kulture.

Levica in SD pričakovano podprla Goloba za mandatarja

Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se na posvetih o tem, komu podeliti mandat za sestavo vlade, zvrstili vodje poslanskih skupin. Levica, SD in predstavnika manjšin so kot mandatarja podprli Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, SDS in NSi pa ne.

Prvi je na posvet k predsedniku republike Borutu Pahorju prišel najverjetnejši prihodnji premier Robert Golob, ki je še vedno vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, za njim pa so sledili še vodje poslanskih skupin SDS-a Jelka Godec, NSi-ja Jožef Horvat, SD-ja Jani Prednik in Levice Matej T. Vatovec. Na posvete k predsedniku republike sta vabljena tudi oba predstavnika italijanske in madžarske manjšine Felice Žiža in Ferenc Horvath, ki se jih bosta v skladu s tradicijo udeležila skupaj.

Sorodna novica Članstvo Levice za vstop v vlado Roberta Goloba

V SD-ju in Levici so kot kandidata za mandatarja pričakovano podprli prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, sta po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju dejala vodji poslancev SD-ja Jani Prednik in Levice Matej T. Vatovec. V obeh strankah si obetajo dobro sodelovanje v vladi s ciljem uresničiti zastavljeni program, sta še poudarila.

Vodja poslancev SD-ja Jani Prednik je po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju poudaril, da so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah jasno povedali, da si želijo sprememb, tudi na vrhu vlade. S koalicijskimi pogajanji so Socialni demokrati po njegovih besedah zadovoljni, saj da so izpogajali "veliko socialdemokratskih vsebin", obeta si, da bodo po tej poti peljali celoten mandat.

Vodja poslanske skupine Levice Vatovec pa je predsedniku republike Pahorju sporočil, da je članstvo Levice na notranjem referendumu vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v vlado Roberta Goloba, poslanci pa bodo tako na glasovanju, ki bo predvidoma v sredo, podprli Goloba kot kandidata za mandatarja.

SDS in NSi Goloba kot mandatarja ne bosta podprla

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je po posvetu pri predsedniku priznala, da imajo Gibanje Svoboda, SD in Levica večino v DZ-ju, a napovedala, da v SDS-u Goloba kot mandatarja ne bodo podprli. V predsedniški palači je vodja poslanske skupine SDS-a komentirala tudi napovedano namero po širitvi prihodnje vlade, ki jo je glede na število koalicijskih strank označila za "velik nesmisel". Prihodnji vladi v stranki SDS predlagajo, "naj se posluži racionalizacije", saj menijo, da širitev vlade ne bo prispevala k "nadaljevanju trenda, ki ga je vzpostavila sedanja vlada".

Sedanji vladi, ki je v odhajanju, je po njenem mnenju s svojim delom in številom ministrstev, ki jih ima, kljub covidni krizi in ukrajinski krizi uspelo doseči "rekordno gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost v državi, da smo po oceni OECD-ja drugi po gospodarskem izhodu iz covidne krize, da smo peti na svetu po varnosti v državi in da zmanjšujemo tudi javni dolg", je dejala. Prihodnji vladi tako predlagajo, naj razmisli o zakonu o vladi, ki so ga vložili v SDS-u. "Če pa prihodnja vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta za neizvoljene poslance KUL-a, torej predsednike SAB-a, LMŠ-ja in druge, potem vsekakor ne delajo v dobro države Slovenije," je še dejala.

Stališče poslanske skupine SDS-a do podpore novi vladi je sicer po njenem mnenju jasno že iz dogajanja na prvih sejah DZ-ja in vloženem posvetovalnem referendumu na zakon o vladi, ki so ga vložili v SDS-u. Ob hitenju s sestavo nove vlade, na novo nastajajoča koalicija si namreč želi vlado sestaviti do 3. junija, Godec poudarja, da "bi bilo bolje, da se ukvarjajo z vsebino".

Tudi v NSi-ju Goloba niso podprli kot kandidata za mandatarja, vodja poslanske skupine Jožef Horvat pa je po posvetu s Pahorjem poudaril, da bo NSi v opoziciji "prispeval po svojih najboljših močeh in v skladu s svojim programom k rešitvam, ki bodo pripomogle k blaginji vseh ljudi v državi". Sami sicer niso naklonjeni večanju števila ministrstev, a Horvat poudarja, da bodo novo vlado ocenjevali po njihovih dejanjih. Pred Slovenijo in Evropo so namreč po njegovih besedah pomembni izzivi, med drugi je izpostavil vojno v Ukrajini, podnebne spremembe in demografske izzive. Na teh področjih ima stranka NSi dobre rešitve, ki jih bodo tudi posredovali v DZ-ju, je napovedal.

Ob tem Horvat zavrača očitke o nekonstruktivnosti, v NSi-ju so namreč takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili sedem zakonskih predlogov, a zatrjuje, da ne gre za "metanje polen pod noge bodoči vladi". Gre namreč za predloge zakonov, ki jih je Levica v preteklem sklicu DZ-ja blokirala, je pojasnil. "Ne bi bili resna poslanska skupina, če ne bi ponovno poskušali z dobrimi rešitvami, ki so pri javnosti naletele na podporo," je poudaril. Pri posameznih projektih, kjer bo nova koalicija potrebovala ustavno večino, pa Horvat ne vidi razloga, da jih v NSi-ju ne bi podprli, če se bodo vsebinsko skladali s političnimi stališči in programom stranke.

Podpora Golobu tudi od predstavnikov manjšin

Kot kandidata za mandatarja pa sta prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba podprla tudi predstavnika italijanske in madžarske manjšine Felice Žiža in Ferenc Horvath. Tudi sicer si želita sodelovanja z novo vlado, prihodnji teden pa naj bi dorekli, kako bo to potekalo, in se dogovorili o morebitnem podpisu dogovora o sodelovanju.

Državni zbor bo o kandidatu za premierja predvidoma glasoval v sredo

Poslanke in poslanci bodo o Robertu Golobu kot kandidatu za predsednika vlade odločali v sredo popoldne, ker mora v skladu s pravili od vložitve predloga do odločanja o njem miniti najmanj 48 ur. Presenečenj ob podpori prihodnjih koalicijskih partneric SD-ja in Levice ne gre pričakovati – Golob lahko tako dobi 53 glasov podpore oz. 55, če ga bosta podprla še poslanca manjšin, ki v takih primerih načeloma ne nasprotujeta volji večine. Oblikovanje nove vlade 3. junija tako ostaja realen cilj, meni predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. "Kar smo preverjali, razmišljali in usklajevali, je realno," je dejala v izjavi za Radio Slovenija.

Podpis koalicijske pogodbe v torek, v sredo tudi ustanovitev delovnih teles

Med nadaljnjimi koraki za oblikovanje vlade je za torek predviden podpis koalicijske pogodbe. Vodje koalicijskega trojčka Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec so namreč čakali še izide notranjega referenduma v Levici, na katerem je članstvo vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v vlado.

Na sporedu je tudi ustanovitev parlamentarnih delovnih teles, kar bo ena od tem torkovega kolegija predsednice DZ-ja, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec. Kot je napovedala Urška Klakočar Zupančič, bo na kolegiju dorečeno število poslank in poslancev v posameznih delovnih telesih kot tudi njihovo vodstvo, kar pomeni, da bo DZ na izredni seji odločal tudi o tem vprašanju.

Tako bodo poslanke in poslanci na mandatarski seji odločali tudi o ustanovitvi delovnih teles – osmih komisij in trinajstih odborov, potrebnih za zaslišanja kandidatov za ministre. Teh bo za zdaj 17. Čez dober mesec se bo podoba vlade Roberta Goloba nekoliko spremenila, saj bodo takrat imenovali ministrski kabinet po novem zakonu o vladi, ki mora zdaj čakati zaradi blokade SDS-a, ki je nanj vložil pobudo za posvetovalni referendum. Trije predvideni ministri, Alenka Bratušek za infrastrukturo, Amalija Žakelj za šolstvo in Simon Maljevac za delo in socialo, bodo do takrat državni sekretarji.

Novi vodja poslancev znan v sredo

Novega vodjo poslanske skupine bodo v Gibanju Svoboda predstavili v sredo. Razdelitev vodenja poslanske skupine na osem skupin, v katerih so po štirje poslanci, pa ostaja, je dejal Golob.

Zaslišanja kandidatov za ministre pa si Golob želi še v tem tednu. Na očitek, da se opozicija ne bo imela časa pripraviti na zaslišanja, je dejal, da so njihovi ministrski kandidati znani že nekaj časa. "Verjemite mi, da je tudi opozicija pripravljena že kar nekaj časa," je dejal Golob in dodal, da so zaslišanja namenjena temu, da se kandidati za ministre predstavijo poslancem, in ne obratno.

Glede sodelovanja s poslancema narodnih skupnosti, ki si obetata podpis sporazuma z vlado, pa Golob pravi, da sta bila v preteklosti "po nepotrebnem v nehvaležni vlogi", ko sta predstavljala jeziček na tehtnici. Sporazum o sodelovanju bodo po Golobovih besedah morda sklenili jeseni, dodal je, da je z vidika njihovih vladnih načrtov to nekaj, kar lahko počaka.