Da je bila predstavitev kandidata ustrezna, je menilo devet članov komisije, dva sta bila proti.

Po potrditvi je Matej Arčon v izjavi za novinarje dejal, da so občutki po dobri uri konstruktivne razprave, različnih pogledov, različnih pobud, "vse v skupnem interesu podpore Slovencem v zamejstvu in po svetu", zelo pozitivni. Dodal je, da je sam po naravi človek povezovanja in izrazil upanje v nadaljnje konstruktivno sodelovanje, tako s strani koalicije kot opozicije.

"Slovenci v zamejstvu in po svetu ne smejo biti predmet nekih razdvajanj, ampak skupni interes. Ker sam urad je steber identitete slovenskega naroda in promotor slovenstva v tujini," je še povedal in napovedal, da naj bi bilo prihodnji teden znano ime tako državnega sekretarja v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga bo Arčon vodil, kot tudi vodje kabineta.

Z ostalimi morebitnimi zaposlitvami bo počakal, da spozna ljudi v uradu in se seznani z morebitnimi potrebami, je še napovedal Arčon, ki bo na položaju ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu nasledil Heleno Jaklitsch.

Do prevzema položaja ostaja generalni sekretar Gibanja Svoboda, funkcijo bo opravljal do formalne združitve z LMŠ in SAB. Po združitvi pa bo to funkcijo verjetno prevzel Brane Golubović. "Predvidoma tja do konca junija, potem se bom s te funkcije tudi umaknil," pravi Arčon. Na vprašanje, ali bo to mesto po združitvi prevzel Brane Golubovič, pa je Arčon odgovoril z "verjetno".

Sorodna novica Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev"

Pomen slovenskega jezika

Ministrski kandidat Arčon je sicer pred odborom dejal, da ima urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo velik pomen. Poudaril je pomen slovenskega jezika in njegovo učenje. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu po njegovi oceni v prihodnosti čaka tudi veliko izzivov na različnih področjih, trenutno pa je v dobri kondiciji.

Urad je pomemben tudi z vidika državnosti in vpetosti Slovenije v mednarodni prostor, je še dejal kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za odnose Slovenije in slovensko avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovenci po svetu.

Arčon se je zavzel tudi za prenovo pristojnega krovnega zakona ob konsenzu tudi Slovencev v zamejstvu in po svetu. Kot pomembno je poudaril tudi digitalizacijo in današnjemu času ustrezno informiranje društev Slovencev v zamejstvu in po svetu.

V kratki osebni predstavitvi ob začetku zaslišanja pred pristojno komisijo je dejal, da sam prihaja z obmejnega območja, ob meji z Italijo, tako da je po njegovih besedah pomen tega območja globoko zakoreninjen v njegovo razumevanje sveta.

Slovenci v zamejstvu in po svetu so pomemben del in neločljiv del slovenskega narodnega telesa, tisti del, kot je dejal Arčon, zaradi katerega smo "odprti in svetovljanski". Številčno je slovenski narod sicer majhen, a po kulturni moči "velik in globalen", je dodal.

Zastavljenih je bilo več vprašanj

Člani komisije so kandidatu za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pred tem med zaslišanjem zastavili več različnih vprašanj, v osredju pa je bila predvsem skrb za mlajše generacije Slovencev zunaj meja Slovenije, učenje slovenskega jezika ter skrb za njegovo ohranitev. Ponovno je bilo slišati tudi idejo o zastopstvu zamejcev in Slovencev po svetu v slovenskem parlamentu ter lažje pridobivanje slovenskega državljanstva za Slovence po svetu.

Suzano Lep Šimenko (SDS) so zanimali predvsem konkretni projekti za povezovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter zaustavitev izseljevanja mladih. Slednje je zanimalo tudi njenega strankarskega kolega Danijela Krivca (SDS). Krivec je sicer menil, da bo Arčon urad uspešno vodil, ga je pa tudi zanimalo, kaj vse v tem mandatu namerava nov minister za Slovence v zamejstvu in po svetu postoriti ter v kakšni smeri bo šla prenova zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006.

Arčon je o spremembah zakona menil, da so potrebni tako tehnični popravki in prilagoditve in dejal, da je sam odprt za mnenja tako strokovnjakov kot uporabnikov.

Franci Kepa prav tako iz SDS se je zavzel za zastopstvo Slovencev v zamejstvu in po svetu ter poenostavitev postopka za pridobitev slovenskega državljanstva za Slovence po svetu. Tudi Jože Tanko (SDS) je podprl, da bi Slovenci iz zamejstva in sveta dobili svojega zastopnika v slovenskem parlamentu ter hkrati podobno kot pred dvema letoma predlagal vključenost Slovenske škofovske konference v uradno povezovanje Slovenije s Slovenci v zamejstvu, zdomstvu in po svetu.

Glede zakonodaje s področja repatriacije in pridobivanja državljanstva za Slovence po svetu je Arčon dejal, da je pripravljen na pogovor, tudi z opozicijo. "Z dialogom se da marsikaj rešiti," je dodal.

Konkretni ukrepi urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so zanimali tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). Tudi sama je izpostavila skrb za ohranjanje slovenskega jezika ter okrepitev podjetniškega sodelovanja in stikov, predvsem na obmejnem območju.

Vera Granfol (Svoboda) je menila, da so mladi v zamejstvu in po svetu temelj ohranjanja razvoja slovenske kulture in identitete in bi morali postati sestavni del najpomembnejših institucionalnih teles v okviru slovenske oblasti. Zavzela se je tudi za pomoč matične države pri vzpostavljanju gospodarskih temeljev za zamejce.

Sara Žibrat (Svoboda) se je zavzela za okrepitev učenja slovenščine za Slovence po svetu v različnih oblikah, tudi na daljavo, ter spodbujanje študentskih praks po vzoru Erasmusa.
Arčon je v odgovorih poudaril, da je digitalizacija prihodnost, a so zanj prednostni osebni stik in osebno učenje slovenskega jezika. Po njegovem bo treba tudi nasloviti financiranje društev Slovencev po svetu in na kakšen način pritegniti mlade, da se vključijo v društva.

Poseben izziv bo tudi, kako pritegniti mlade, ki se izseljujejo, da se bodo vrnili nazaj. Kot eno od svojih prvin nalog na čelu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je Arčon omenil osebno seznanitev s stanjem na terenu in pobudami, ki bodo prišla s terena, ter nato priprava akcijskega načrta, ki ga bo mogoče realizirati prek drugih ministrstev. Ključna naloga urada je, da zazna potrebe na terenu ter jih uresniči prek vlade in ministrstev, je dodal.

Povedal je še, da ima urad pri konkretnih projektih vlogo spodbujevalca in koordinatorja, posamezni projekti pa se realizirajo na različnih drugih ministrstvih. Tudi zanj je ključno učenje slovenskega jezika. "Kot narod smo obstali na račun kulture in jezika," je dejal in pozval, da morajo vsi skupaj sodelovati pri konkretnih projektih na različnih področjih. Promotor dobrih idej mora biti urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Sobotna nujna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je prva seja te komisije v novem sklicu parlamenta.

Nova faza oblikovanja vlade

Z današnjimi zaslišanji petih kandidatov za ministre se začenja nova faza oblikovanja 15. slovenske vlade. Pred matičnimi odbori bodo kandidati za ministre za gospodarstvo, Slovence v zamejstvu in po svetu, kohezijo, izobraževanje in digitalno preobrazbo.

Arčon bo minister iz kvote Gibanja Svoboda

Rojen je bil 4. novembra 1972, po izobrazbi je elektrotehnik. V politiko se je podal zgodaj. Bil je predsednik Kluba goriških študentov, kasneje pa mestni svetnik in podžupan Mestne občine Nova Gorica. Leta 2010 je bil kot kandidat LDS izvoljen za župana Nove Gorice. Občino je nato vodil dva mandata, na zadnjih lokalnih volitvah pa ga je premagal Klemen Miklavič. Bil je tudi član državnega sveta. Ob ustanovitvi Gibanja Svoboda je postal njegov generalni sekretar, na volitvah v DZ-ju pa je dobil več kot 15.000 glasov volivcev, daleč največ od vseh kandidatov.