Glasbeni javnosti je bil poznan predvsem po Slovenskih glasbenih dnevih, ki jih je pred več kot 35 leti ustanovil s skladateljem Milanom Stibiljem in se od njih poslovil leta 2015. Bil je avtor številnih raziskav, monografij, njegova bibliografija obsega več kot 1000 enot.

Znanstveno se je posvečal številnim temam, med katerimi izstopajo področja iz kulturne zgodovine Ljubljane. Kot največji poznavalec Academie Philharmonicorum, Filharmonične družbe in Slovenske filharmonije je avtor poglobljenih monografij, s katerimi se je zapisal med največje slovenske muzikologe, je v spominskem zapisu navedla Darja Koter.

Mentor in vzgojitelj slovenskih glasbenikov
Ob njegovi 80-letnici so pri Celjski Mohorjevi družbi izdali knjigo Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kuret. Tedaj je Kuret spomnil, da je v stroko prišel šele v poznih 40. letih. Ko je prišel na akademijo za glasbo, se je končno lahko posvetil delu, ki si ga je izbral. Svoj poklic je razumel kot poslanstvo, z veseljem je poučeval o glasbeni preteklosti in se trudil slovensko glasbo predstavljati zunaj domovine.

Rodil se je v Ljubljani. Leta 1954 je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 diplomiral na akademiji za glasbo, smer glasbena zgodovina in na filozofski fakulteti iz umetnostne zgodovine, pozneje pa deloval kot profesor za svetovno glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na akademiji za glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedagogiko, med letoma 1993 in 2001 tudi prodekan, pozneje pa zaslužni profesor akademije. Vzgojil je vrsto glasbenikov, delujočih v domala vseh slovenskih glasbenih ustanovah.

Slovenijo redno zastopal na muzikoloških simpozijih
Štiri leta je bil predsednik Slovenskega muzikološkega društva, vrsto let je urejal Revijo Glasbene mladine Slovenije, več let je vodil odbor za kulturo mesta Ljubljana in bil član različnih odborov, vodil je tudi nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva.
Prav tako pomemben delež predstavlja njegovo prevajalsko delo. Kuretova zanimanja so bila izjemno široka in so segala od psihologije in teorije do zgodovine glasbe.

Samo v Evropi je sodeloval na 300 mednarodnih muzikoloških simpozijih. Na vsakem simpoziju v tujini je prikazal slovenski vidik obravnavane tematike ali vsaj povezanost s slovensko glasbeno stvarnostjo ali slovensko muzikologijo.

Prejemnik državnega reda za zasluge
Za svoje delo je prejel več priznanj. Med drugim je leta 2001 kot prvi Slovenec postal častni član Accademie Filarmonica di Bologna, leta 2003 je dobil Betettovo listino, leta 2005 pa Herderjevo nagrado na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda za zasluge na področju muzikologije.

Leta 2005 je prejel tudi državno nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, leta 2006 Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo na področju muzikologije, leta 2012 pa ga je nekdanji predsednik države Danilo Türk za pomemben prispevek k razvoju slovenske muzikološke znanosti odlikoval z redom za zasluge. Od leta 2008 je bil častni član Slovenske filharmonije.