Obletnico delovanja bodo v Pekarni proslavili z raznolikim programom, ki se je začel odvijati v ponedeljek in se bo končal v nedeljo. Z raznoliko vsebino želijo pokazati, da v KC Pekarna poteka širok nabor dejavnosti, od glasbe, filma in literature do športa, mladinskih programov in prostovoljstva.

"Od leta 1994 je to prostor ustvarjanja mnogih, zelo pomembno samoniklo prizorišče z bogatim prepletom različnih kulturnih, mladinskih, družbenih, socialnih in športnih vsebin, ki so globoko vpete v sosesko, kjer se nahajamo. Letno priredimo od 300 do 400 dogodkov, prek katerih je vsaj 20.000 ljudi vzpostavilo neki kontinuiran, pozitiven odnos s Pekarno, zato jo štejemo kot del skupnosti," je na današnji novinarski konferenci povedala ena od uporabnic KC Pekarna Kaja Fiedler.

Začelo se je s peko kruha za avstro-ogrsko vojsko
KC Pekarna predstavlja kompleks objektov ob robu Magdalenskega parka, ki jih je za potrebe peke kruha za vojašnice na robu mesta na prelomu iz 19. v 20. stoletje zgradila avstro-ogrska vojska. Po drugi svetovni vojni je kompleks prevzela jugoslovanska vojska, z njenim odhodom iz Slovenije pa je ostal prazen.

Leta 1994 je območje zasedla skupina mladih, ki so bili po besedah predstavnika programskega sveta KC Pekarna Ramiza Derlića "željni ustvarjanja" in so napolnili prostor z različnimi vsebinami. Konec leta 2001 je območje prešlo z državne v občinsko last, leta 2010 pa so stekli pogovori z občino o ureditvi njegovega statusa.

Orali ledino na področju upravljanja
Uporabniki in uporabnice KC Pekarna so takrat izdelali upravljavski model, ki je kot prvi tovrstni v Sloveniji uredil razmerja med uporabniki, občino kot lastnikom ter javnim zavodom Mladinski kulturni center (MKC) Maribor kot tehničnim upraviteljem.

Model je potrdil tudi mestni svet. "Mestni svet je že takrat določil, v katero smer gre Pekarna. Vsa dejanja v nasprotju s tem predstavljajo kršitev odločitev iz leta 2010," je povedal Derlić. "Ne nazadnje se je na podlagi tega dogovora priselil sem MKC Maribor in s tem odškrnil del prostorov uporabnikom, ki so se posledično morali preseliti v nadomestne prostore na Koroški cesti, od koder pa so se zdaj prav tako morali umakniti," je dodal.

Upravljavski model je bil sicer doslej uveljavljen le v upravni stavbi, ki je za zdaj edini obnovljeni del KC Pekarna. Pogovori o njegovi širitvi na celoten kulturni center so v zadnjih letih zastali, prav tako je občina pod vodstvom župana Saše Arsenoviča po besedah predstavnice programskega sveta KC Pekarna Urške Breznik ustavila dogovorjeno investicijsko vzdrževanje kompleksa.

Nočejo selitve v drugo mestno četrt
Lani se je začelo govoriti o selitvi uporabnikov KC Pekarna na območje nekdanje tovarne MTT v mestni četrti Melje, kjer občina načrtuje novo kulturno četrt.

Uporabniki temu nasprotujejo. "Podpiramo idejo, da se v MTT-ju ustvari nova kulturna četrt. Hkrati pa opozarjamo, da gre za temeljno nerazumevanje delovanj kulturnih centrov, kot je Pekarna. Nekega prostora, kjer so se vse te vsebine razvile z določenim namenom, ne moreš preseliti. Selitev bi pomenila ukinitev KC Pekarna. Ta se je z namenom razvil tu in z namenom tu tudi ostaja," je povedala Urška Breznik.

Kulturna središča, kot je KC Pekarna, morajo po njenih besedah biti tam, kjer ljudje živijo, medtem ko so za MTT, ki je v osnovi industrijska četrt, primernejše vsebine, ki se ne dogajajo na vsakdanji ravni. "Uporabniki in uporabnice KC Pekarna imajo pravico biti v središču mesta kot vsi drugi," je dodal Derlić.

Sami uradnih informacij z občine o selitvi nimajo, ampak so o teh idejah večinoma obveščeni iz medijev.

Župan bi v današnjo Pekarno rad preselil študente zobozdravstva in farmacije
Župan Arsenovič je povedal, da je selitev KC Pekarna "možnost v srednjeročnem obdobju", če bo dejansko prišlo do uresničitve načrtovane širitve mariborske medicinske fakultete in kliničnega centra. Na tem območju bi radi zagotovili prostore za študij zobozdravstva in farmacije. "Verjamem, da bomo z uporabniki skupaj našli rešitev, ki bo sprejemljiva za vse," je dejal.

Za dialog se zavzemajo tudi uporabniki KC Pekarna, saj po besedah Derlića še vedno verjamejo "v moč argumentacije".