Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaši kolesarski vprašanji. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

1961. Na katerih etapah sta Tadej Pogačar in Primož Roglič pridobila največ časa v primerjavi z nasprotniki? Ali so to kronometri, gorske etape s ciljem pod 2000 mnv, gorske s ciljem nad 2500 mnv, etape s skupno vsaj 4000 višincev ali kaj drugega?
Matej Gantar

Analiziral sem vseh pet grand tourov, ki sta jih dobila oba Slovenca.

Primož Roglič je osvojil tri Dirke po Španiji, in sicer v letih 2019, 2020 in 2021. V povprečju je svojega prvega zasledovalca (brez upoštevanja bonusov) premagal za dve minuti in deset sekund.

Tadej Pogačar ima dve zmagi na Dirki po Franciji, kjer je prvega zasledovalca prehitel za dve minuti in 58 sekund (časovni bonusi prav tako niso upoštevani).

Analiza je pokazala, da si je Roglič glavnino končne prednosti nabral na kronometrih (več kot dve tretjini celotne prednosti), Pogačar pa si je še več naskoka nabral na gorskih etapah.

Za isti naslov sta se enakovredno potegovala na Touru 2020, kjer je Pogačar do zmage prišel na tako opevani predzadnji etapi − kronometru na La Planche des Belles Filles. Takrat Roglič zaradi padca na Dofineji dolgo ni mogel trenirati te svoje močne discipline. Pogačar je "posegel" v najmočnejšo Rogličevo prvino, kar je bil eden od vzrokov za tisti razplet.

Sorodna novica Froome zadnji, ki je dobil Tour po 2. mestu, in zadnji, ki je ubranil rumeno majico

Kar pa se tiče gorskih etap, Pogačar je do največjih razlik prišel na etapah, ki so imele skupaj med 3000 in 4000 višinskih metrov, Roglič pa še na daljših (ki so imele več kot 4000 višinskih metrov).

Prav veliko etap se sicer ni končalo nad 1500 ali celo 2000 metri nadmorske višine. Zanimivo, na teh etapah ne pride do tako velikih razlik, na teh se favoriti praviloma bolj skupaj kot na tistih, ko gre stalno gor in dol.

1962. Zanima me še primerjava Pogačarja in Rogliča na kronometrih v primerjavi z najboljšimi kronometristi na svetu.
Matej Gantar

Analiziral sem vse posamične mednarodne kronometre od leta 2019, odkar Pogačar vozi v svetovni seriji.

Roglič je dobil kar deset od 19 kronometrov, na katerih je vozil v tem času. Poglejmo natančno statistiko njegovih dirk.

Jasno je, da Roglič ni tip kolesarja, ki bi na popolnoma ravnih progah konkuriral asom tipa Filippo Ganna, Wout van Aert, Stefan Küng ali Stefan Bissegger, a ko se cesta le malo razgiba (okrog 20 metrov višinske razlike na en kilometer proge), je vedno kandidat za zmago, kar priča tudi njegov bogat izkupiček.

Pogačar je v tem času dirkal na 13 mednarodnih posameznih kronometrih in se veselil dveh zmag, obeh na Touru. Poglejmo še njegove številke.

Podobna ugotovitev velja tudi za Pogačarja, ki blesti na goratih kronometrih. V primerjavi z Rogličem je v istem času tekmoval na bistveno več klasičnih progah, ki so ravne kot palačinke (kar na šestih je bilo manj kot sto višincev). Na teh (EP, SP, po dvakrat ZAE in Tirreno−Adriatico) so zmagovali zgolj prej omenjeni specialisti, ki so v povprečju razvili hitrost 55,0 km/h, Pogačar pa 53,3 km/h.