Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na Twitterju zapisalo, da pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, saj menijo, da "nobena osebna okoliščina ne sme biti razlog za diskriminacijo".

"Ustavno sodišče RS je razsodilo, da je razlikovanje med raznospolnimi in istospolnimi pari neustavno, kar pomeni, da imajo istospolni pari pri nas pravico do poroke in do posvajanja otrok, kot minister za delo, družino in socialne zadeve to odločitev ustavnega sodišča pozdravljam in ugotavljam, da ta odločitev sovpada s tem, kar smo v Levici govorili že zadnjih osem let, na čelu s pobudo spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v letih 2014 in 2015, ko smo poskušali razno- in istospolne družine izenačiti, takrat je bilo to zavrnjeno na naknadnem zakonodajnem referendumu," je v izjavi za javnost odločitev sodnikov komentiral minister Luka Mesec in dodal, da vladi ustavno sodišče zdaj nalaga, da to neustavnost odpravi. "To bomo z največjim veseljem v čim krajšem času opravili, s kolegi z ministrstva sem že govoril, zakon je že v pripravi," je zatrdil Mesec.

Šest mesecev za odpravo neustavnosti, a učinek odločitve v veljavi že do takrat

Ustavno sodišče je v dveh ločenih odločbah razveljavilo prvi stavek tretjega odstavka 2. člena zakona o partnerski zvezi in prvo alinejo 22. člena družinskega zakonika. Dodatno je ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena družinskega zakonika v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Prav tako sta prvi odstavek 213. člena in 223. člen družinskega zakonika v neskladju z ustavo.

DZ ima zdaj šest mesecev za odpravo neustavnosti. Do tedaj velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca, so navedli na ustavnem sodišču.

Največja korist otroka se upošteva pri vsakem konkretnem primeru posebej

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v Odmevih Televizije Slovenija pojasnil, da je sodišče v preteklosti že večkrat ravnalo tako, da je "prehitelo zakonodajalca". "Ko ustavno sodišče sprejme odločitev o tem, ali je neka ureditev ustavno problematična, lahko ob tem tudi začasno na način, ki bo v vmesnem obdobju, preden se zakonodajalec odzove, omogočil ustrezno postopanje," je pojasnil.

V sporočilu za javnost je ustavno sodišče sicer zapisalo, da "ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin". Kot je pri tem poudaril Accetto, je šlo za vprašanje, ali lahko istospolni partnerji sploh kandidirajo za to, da bi lahko bili uvrščeni na seznam kandidatov za skupno posvojitev. "Izpodbijana, od zdaj ne več veljavna ureditev jim je to preprečevala – apriorno, vnaprej, pavšalno, počez," je poudaril Accetto in pojasnil, da je šlo za nedopustno in neustavno razlikovanje, ki ga ni bilo mogoče utemeljiti z idejo največje koristi otroka, ki se v vsakem primeru upošteva v vsakem konkretnem postopku posvojitve.

Postopek na podlagi ustavne pritožbe dveh istospolnih parov

Ustavno sodišče je postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev.

Z eno izmed odločb je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. Takšne diskriminacije glede na odločitev ustavnega sodišča, ki jo povzema sporočilo, ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.

Na ustavnem sodišču menijo, da takšna odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola: "Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji."

Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb je po navedbah ustavnega sodišča terjala tudi izenačitev njihovega pravnega položaja na področju posvojitve. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča lahko tako odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Ob tem na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da je bila v Sloveniji istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev).

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, "saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja". "Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka," so zapisali.

Takšna odločitev po mnenju ustavnega sodišča "ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin". "Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi," še navaja sporočilo za javnost.

Šest glasov za in trije proti

Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Več sodnikov je dalo ločena pritrdilna ali odklonilna mnenja. Med njimi sodnik Svetlič, ki je podal odklonilno mnenje k obema odločbama. V njem je med drugim zapisal, da "ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve". "Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre," se sprašuje.

To po njegovem mnenju ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev. "Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem ustavnega sodišča," piše.

Glede možnosti sklenitve zakonske zveze pa meni, da je imel zakonodajalec pri urejanju materije na voljo dve strategiji. "Lahko bi posegel z redefinicijo v institut zakonske zveze ali pa dodal nov institut partnerske skupnosti. Odločil se je za slednje. V ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti in ju uredil v enem institutu in z enotnim poimenovanjem. Toda v ustavi tudi ni nobene opore za presojo, da bi to moral storiti," še piše Svetlič.

Vladne stranke pozdravljajo odločitev, NSi kritičen

Odločitev ustavnega sodišča, s katero istospolnim partnerjem omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok, v koaliciji pozdravljajo in hkrati zagotavljajo, da bodo zakonske spremembe pripravili v najkrajšem mogočem času. Do odločitve ustavnega sodišča so kritični v opozicijskem NSi-ju, v SDS-u se še niso odzvali.

V Gibanju Svoboda odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. Hkrati obljubljajo, da si bodo vlada pod vodstvom Roberta Goloba in vsi poslanci Svobode po svojih najboljših močeh prizadevali v najkrajšem mogočem času pripraviti zakonodajne spremembe in s tem odpraviti neskladje zakona z ustavo.

V SD-ju so na družbenem omrežju Twitter zapisali, da je odločitev ustavnega sodišča zgodovinska zmaga enakosti. "Socialni demokrati pozdravljamo odločitev ustavnega sodišča, da presojani ureditvi zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov," so zapisali. Predsednica SD-ja in zunanja ministrica Tanja Fajon pa je dodala, da gre za zmago človekovih pravic in da bo vlada naredila vse za čimprejšnjo odpravo ugotovljenega neskladja. "Dober dan za bolj odprto in enakopravno družbo," je še zapisala.

V NSi-ju so na Twitterju zapisali, da menijo, da je sedanja ureditev na tem področju ustrezna, "saj na prvo mesto postavlja koristi in interese otrok".

Levica: Potrebnih je bilo veliko bojev

Na odločitev ustavnega sodišča so se prvi odzvali v Levici. Potrebnih je bilo veliko bojev in referendumskih kampanj, ampak naša družba je danes bolj enakopravna, kot je bila včeraj, so pozdravili odločitev.

“Z rosnimi očmi sprejemam odločitev US-ja, ki je danes sporočilo, da je ugotovilo nedopustno diskriminacijo istospolnih parov pri ureditvi zakonske zveze in skupni posvojitvi otrok. Ustavno sodišče je še odločilo, da je edina ustrezna dikcija taka, kot smo jo v Levici predlagali leta 2015, “da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca". "Po sedmih letih mučnih bojev, posebej pa v luči vse bolj agresivnih teženj retradicionalizacije, ki je dosegla enega najbolj brutalnih vrhuncev pred tedni v ZDA s prepovedjo splava, je to odlična novica," je zapisal vodja poslancev Levice Matej T Vatovec in dodal, da odločitev kaže tudi na to, da "bitke za bolj odprto in enakopravno družbo niso brez pomena in da so potrebne ves čas, če ne želimo, da že pridobljene pravice erodirajo".

Pri Legebitri so navdušeni

V društvu Legebitra so navdušeni nad odločitvijo ustavnega sodišča, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo, je dejala vodja Legebitre Lana Gobec. Opozorila pa je, da je zdaj na potezi parlament, ki se mora ravnati po navodilih sodišča in sprejeti ustrezno zakonodajo.

Gobec je dejala, da so v Legebitri odločitev ustavnega sodišča pričakovali. "Kajti že leta smo trdili, da je bil zakon o partnerski zvezi že ob sprejetju diskriminatoren, zdaj pa je temu pritrdilo tudi ustavno sodišče," je povedala. Odločitev je po njenih besedah izjemnega pomena. "Ko imaš zakonodajo, ki deli partnerstva in ena naredi večvredna kot druga, je to začetek diskriminacije, izključevanja in neenake obravnave," meni Gobčeva.

Da je ustavno sodišče zakon jasno obsodilo in zakonodajalcu naložilo, da diskriminacijo odpravi, je "velik in pomemben korak, ki smo ga po vseh teh letih končno v Sloveniji tudi dočakali", še menijo v Legebitri.

Koalicija Za otroke gre: Sramotna odločitev

Po mnenju Koalicije Za otroke gre je odločitev ustavnega sodišča, ki "zahteva ukinitev zakonske zveze žene in moža in uvedbo posvojitev otrok v homoseksualna in druga LGBTQIA+ razmerja", škandalozna in ideološko motivirana.

"Odločitev šestih ustavnih sodnikov – dr. Mateja Accetta, Katje Šugman Stubbs, dr. Roka Čeferina, dr. Špelce Mežnar in dr. Marijana Pavčnika – s katero so ukinili zakonsko zvezo žene in moža ter uzakonili posvojitve otrok v homoseksualna in transseksualna razmerja, je v popolnem nasprotju z načelom pravičnosti, naravnim pravom in slovensko kulturo," je v odzivu zapisal Aleš Primc.

Po njihovih besedah je odločitev tudi nedemokratična, saj je omenjenih šest ustavnih sodnikov poteptalo odločitev 1.085.275 državljank in državljanov, ki so na treh referendumih pokazali, da mora "slovenska zakonodaja ščititi temeljne človekove pravice otrok do matere in očeta ter naravno danost ženskega in moškega spola".

Tovrstne kritike je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto zavrnil. "Že ustava sama jasno določa in sporoča, da se mora volja državljanov, ko gre za ustavna vprašanja, umakniti temu, ali je nekaj ustavno dopustno ali ne," je ob tem poudaril v Odmevih. "Tako kot referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki odpravljajo že ugotovljene protistavnosti, tudi ne morejo pretekli referendumi dajati neke prepovedi temu, da bi se ustavna vprašanja lahko reševala na ta način, da jih ustavno sodišče presoja," je pojasnil.