Med 11. in 21. julijem bodo, kot so sporočili iz družbe Nord Stream, kjer so ob tem dodali, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji, začasno zaprli obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda.

Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi prav prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več zagnal.

Nemčija zaskrbljena, zalog je le za mesec ali dva

Rusija je v preteklih tednih že okrnila dobavo prek plinovoda Severni tok za 60 odstotkov, kar se je po njihovih navedbah zgodilo zaradi tehničnih težav, v Berlinu pa trdijo, da gre za politično odločitev. Gazprom je sredi junija zmanjšal dobavo plina Nemčiji prek plinovoda Severni tok 1 na 40 odstotkov običajne dobave, kar je utemeljil z zamudami pri popravilu kompresijske postaje Portovaja. Tlačne komponente popravlja nemško podjetje Siemens Energy, ki pa je navedlo, da plinske turbine, ki je bila na popravilu v Kanadi, zaradi sankcij proti Rusiji ni mogoče pripeljati nazaj iz Montreala. Pred dnevi smo poročali, da je Kanada po posvetovanju z evropskimi zaveznicami in Mednarodno agencijo za energijo (IEA) sporočila, da bodo turbino poslali v Nemčijo namesto neposredno v Rusijo. Nemčija bo nato turbino predala Gazpromu.

Sorodna novica Kanada bo popravljeno plinsko turbino poslala v Nemčijo kljub nasprotovanju Ukrajine

Posledično se nemška skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono polnijo počasneje kot običajno, zaradi česar bi se v največjem gospodarstvu EU-ja lahko kmalu soočili s pomanjkanjem plina. "Če prenehamo dobivati plin iz Rusije ... Trenutne zaloge bi zadostovale zgolj za mesec ali dva," je prepričan predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller.

Na nemške obtožbe so se sicer v Moskvi odzvali z začudenjem. Pojasnili so, da so nemški partnerji obveščeni o servisnem ciklu, ob tem pa so tudi zagotovili, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina.

Berlin sicer Nemce že nekaj časa poziva k varčevanju z energijo. Kot smo poročali, je največji nemški najemodajalec Vonovia, v lasti katerega je približno 490.000 stanovanj, napovedal, da bo v prihodnjih mesecih za številne svoje najemnike zmanjšal ogrevanje ponoči. Med 23.00 in 6. uro bo tako ogrevanje omejeno na največ 17 stopinj Celzija.

Gospodarski minister Robert Habeck je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP že hvalil prednosti krajših in hladnejših prh. Glede načrtovanih 10-dnevnih del pa je Habeck dejal, da ne smejo izključiti nobenega scenarija, zato so številna podjetja in lokalne oblasti že pripravili rezervne načrte, če dobava plina ne bo več stekla.

Večinski delež ima Gazprom

Nord Stream, ki ima sedež v Švici, je mednarodni konzorcij petih velikih podjetij. Ustanovljen je bil leta 2005 za načrtovanje, gradnjo in upravljanje dveh 1244 kilometrov dolgih plinovodov pod Baltskim morjem med Rusijo in Nemčijo.

Gazprom ima v lasti 51 odstotkov podjetja, nemški Wintershall Dea in švicarski PEG Infrastruktur imata po 15,5 odstotka delnic, nizozemski Gasunie in francoski Engie pa po devetodstotnega.

Prek cevi plinovodov, ki delujeta od leta 2011 oz. 2012, lahko na leto preteče okoli 55 milijard kubičnih metrov plina, kar zadošča za oskrbo 26 milijonov evropskih gospodinjstev, je navedeno na spletni strani družbe.

Projekt Severni tok 2 zaustavljen

Vojna pa ne vpliva zgolj na delovanje plinovoda Severni tok 1, ampak tudi na Severni tok 2. Zaradi vojne je bil namreč zaustavljen projekt drugega plinovoda na omenjeni trasi, ki sicer še ni začel obratovati. Plin naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. Na začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta, na koncu pa sta zaradi vojne sledili popolna zaustavitev projekta in odpustitev vseh zaposlenih.

Italija bo dobila manj ruskega plina

Medtem je Gazprom še zmanjšal dobavo plina Italiji, so danes sporočili iz italijanske družbe Eni. Italija del plina dobi prek transavstrijskega plinovoda TAG, del pa prek Severnega toka 1. "Iz Gazproma so sporočili, da nam bodo danes dobavili okoli 21 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko je bila povprečna dobava v zadnjih nekaj dneh 32 milijonov kubičnih metrov," sporočilo družbe Eni povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Francoska podjetja preklapljajo s plina na nafto

Medtem francoska energetsko intenzivna podjetja pospešujejo načrte in spreminjajo svoje kotle, ki jih poganja plin, tako, da bodo lahko delovali na naftni pogon. Na ta način se želijo pripraviti na morebitno dodatno zmanjšanje dobave ruskega plina. Konec tedna je na jugu Francije potekala poslovna in gospodarska konferenca, na kateri je več izvršnih direktorjev dejalo, da se pripravljajo na morebitne izpade ruskega plina. "Kar smo naredili, je, da smo spremenili kotle, da jih lahko poganja ali plin ali nafta, po potrebi pa bi lahko preklopili tudi na premog," je dejal prvi mož Michelina Florent Menegaux. "Naš cilj je, da se izognemo zaprtju tovarne ob morebitnem pomanjkanju plina."

V zadnjih mesecih so se industrije v Evropi zaradi cilja zmanjšanja energetske odvisnosti od Rusije preusmerile v okolju bolj škodljivo nafto, dolgoročni cilji o ničnih izpustih pa se vse bolj odmikajo. Francoski minister za finance Bruno Le Maire je zbranim na konferenci dejal, da bi bilo neodgovorno, če se ne bi pripravljali na zmanjšanje dobave plina. Francija okoli 70 odstotkov električne energije dobi iz jedrske energije, kar pomeni, da je veliko manj odvisna od ruskega plina kot sosednja Nemčija. Vseeno pa ima državni EDF težave z zadovoljevanjem francoskih potreb, saj so njene jedrske elektrarne dotrajane, proizvodnja elektrike je v 29 od 56 francoskih jedrskih reaktorjev ustavljena zaradi inšpekcij in popravil. Francoska vlada je tudi omejila cene plina in energentov do konca leta, kar je pripomoglo, da je inflacija med najnižjimi v Evropi.