"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim," je na izredni seji v uvodu dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Spomnila je tudi na letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v EU-ju, ki Sloveniji nalaga zagotavljanje neodvisnega vodenja javnih medijev.

Po predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija. Med njegovimi 17 člani pa ne bi bilo niti enega, ki bi ga imenoval DZ.

Šest članov bodo iz svojih vrst izbrali zaposleni, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij.

Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.

Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije.

Poslanska razprava

Poslanske skupine koalicijskih strank so popoldne v predstavitvi stališč izpostavile prednosti predlagane novele. Sprememba je nujna, so poudarili v Svobodi. Po njihovih navedbah je programski svet postal podaljšek SDS-a. Ta stranka se po njihovih opažanjih sicer posmehuje, češ da politika ne more nečesa depolitizirati. A Gibanje Svoboda s svojimi zavezami misli resno, so zagotovili.

Čas je, da se zaustavita ukinjanje oddaj in cenzura ter da javnost dobi verodostojne informacije, so izpostavili v SD-ju. RTV SLO po njihovih besedah ni naša ali vaša in zato ni dopustno, da bi si jo katera koli politika hotela podrediti.

V Levici medtem ugotavljajo, da je RTV SLO v agoniji, zaposleni pa so ukleščeni v čeljusti politične manipulacije. A talci niso le zaposleni, ampak tudi vse prebivalstvo, ki ima zaradi ugrabitve RTV SLO največjo škodo, so dodali.

Poslanske skupine opozicije pa razumejo predlog kot hitro politično spreminjanje ustroja RTV SLO po meri levo usmerjenih strank. V SDS-u so bili kritični, ker predlog izključuje DZ pri imenovanju članov v svet zavoda. Toda DZ po njihovih besedah predstavlja ljudstvo, saj je izvoljen na volitvah. S predlagano novelo bomo dobili državno RTV SLO, so prepričani.

V NSi-ju pa so menili, da obravnava predloga po nujnem postopku ni upravičena, saj v Sloveniji ni izrednih razmer. Predlog po njihovih navedbah obglavlja RTV SLO in ga spreminja v politični organ. RTV SLO si mora povrniti zaupanje državljanov ne glede na njihovo politično usmeritev, so dodali.

V splošni razpravi poslank in poslancev je Mojca Šetinc Pašek (Svoboda) opomnila, da je nujni postopek potreben, ker nastaja neposredna škoda za delovanje države, Slovenija pa je postala tudi negativni povod za razmišljanje Evropske komisije, da prav zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji pripravi medijsko zakonodajo za vse države članice.

Branko Grims (SDS) je medtem dejal, da želi koalicija samo "utišati resnico". S tem namenom je predlog po njegovih besedah tudi obravnavan po nujnem postopku. "Želite izriniti vsako drugačno mnenje in spremeniti RTV SLO v ultra levičarsko trobilo," je dejal. Na levici se po njegovem mnenju bojijo resnice in ukrepe vlade na medijskem področju je treba videti v tej luči, je dejal.

Vloženo je bilo le dopolnilo SDS-a, po katerem bi novela začela veljati 31. decembra 2023, vendar je bilo zavrnjeno.

Konec poti SDS-ovega zakona o medijih

Pri glasovanju o predlogu dopolnitve zakona o medijih pa je 53 poslancev menilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, medtem ko jih je bilo 26 nasprotnega mnenja. V SDS-u so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v DZ-ju oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak.

Programska svetnika RTV SLO do konca mandata Alenka Sivka in Branimir Piano

Na prvi izredni seji, ki je potekala pred omenjeno, pa je DZ za člana programskega sveta RTV SLO na predlog gledalcev in poslušalcev ter civilne družbe za preostanek štiriletnega mandata imenoval Alenko Sivka in Branimirja Piana. Za Alenko Sivka je glasovalo 54 poslancev, prav toliko tudi za Branimirja Piana. Nadomestila bosta člana sveta, ki sta podala odstopni izjavi. Piano bi nadomestil Nastio Flegar, ki je podala odstopno izjavo, v svetu pa bi bil do 28. aprila 2024. Sivka bi nadomestila Mitjo Čandra, ki je prav tako odstopil, programska svetnica pa bi bila do 27. decembra 2025.