Skoraj suha struga potoka Suhorce, na katerem naj bi zgradili jez. Foto: Televizija Slovenija
Skoraj suha struga potoka Suhorce, na katerem naj bi zgradili jez. Foto: Televizija Slovenija

Minister za okolje Uroš Brežan si je dopoldne ogledal skoraj suho strugo potoka Suhorce pri Škocjanskih jamah. Od tam naj bi se namreč napajal vodni vir za Slovensko primorje, ki ga je načrtovala prejšnja vlada. Projekt gradnje jezu je odsvetovala večina strokovnjakov, novi minister pa se je na današnjem obisku prepričal, da vode v strugi poleti skorajda ni.

Skupaj s kraškimi in brkinskimi župani in civilno iniciativo Ohranimo Brkine je iskal rešitev za dodaten vir pitne vode. "Seznanil sem se z njihovim pogledom na dolgoročno rešitev vodne oskrbe Obale. Iz teh pogovorov je zaznati predvsem skrb za naravno dediščino Škocjanskih jam, ki je zaščitena pri Unescu. Sam sem pazljivo poslušal argumente in zdijo se mi taki, da jih je treba vzeti resno," je v izjavi po koncu prvega dela pogovorov povedal Brežan.

"To ni enostavna rešitev, s tem se na tem območju ukvarjamo že 40 let. Verjamem pa, da lahko tudi na podlagi takih pogovorov, kot jih imam danes, začrtamo pot k trajni rešitvi te problematike," je še poudaril okoljski minister.

Sorodna novica Prepoved uporabe pitne vode za kmetijske namene, vodo iz pip bo kmalu treba prekuhavati

Predstavnik civilne iniciative Ohranimo Brkine Mario Benkoč je povedal, da so ministru predstavili razloge, zaradi katerih menijo, da akumulacija Suhorce in Padeža ni primerna in da to ni rešitev težav z vodooskrbo za celotno regijo. Kot rešitev so predlagali povezavo vseh vodovodov, kar ne bi bila rešitev le za slovensko Istro, ampak tudi za Kras in zaledje ter s tem za celotno notranjsko-primorsko regijo.

Brežan še ni mogel odgovoriti na to, ali bo zaradi pomislekov in težav po današnjem obisku dokončno pokopan projekt, s katerim bi z zajezitvijo Suhorce in Padeža zagotovili dovolj veliko zalogo pitne vode za slovensko Istro in Brkine.

"Mislim, da moramo najprej dobiti odgovor na to, kaj pomenijo ti postopki z vidika naravne dediščine in voda. To bo tisti ključni trenutek, ko se bomo morali odločiti, kaj in kako naprej s temi postopki. V vsakem primeru pa se mi zdi smiselno že zdaj raziskovati tudi druge možnosti." Vse dotlej se postopek priprave državnega prostorskega načrta za zajetje Suhorce nadaljuje. Na ministrstvu bodo hkrati iskali možnosti povezave vodovodov v Istri, na Krasu, Postojnskem in Pivškem.

Na Kozini se je Brežan srečal z župani občin Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina in Miren - Kostanjevica ter direktorjem Kraškega vodovoda. Več občinskih svetov v omenjenih krajih je sprejelo sklepe proti zajezitvi Suhorce in Padeža.

Komenski župan Erik Modic je napovedal, da bi lahko dobavo vode s Krasa v Istro v enem letu povečali s 100 na 150 litrov na sekundo. Dodatno vodo bi lahko Kraški vodovod črpal iz vrtine, za katero je pridobil gradbeno dovoljenje že leta 1995. Da bi jo usposobili, bi potrebovali od 600.000 do 700.000 evrov.

Na Obali primanjkuje vode

Nekajurne prekinitve oskrbe s pitno vodo?

V Kopru pa so ministra sprejeli župani Pirana, Izole, Kopra in Ankarana ter direktor Rižanskega vodovoda. V slovenski Istri v teh dneh veljajo stroge omejitve uporabe pitne vode. Dogovarjanje o dodatnem viru pa traja že več kot 30 let. Brežan se je z župani dogovoril, da mu predlagajo nujne ukrepe za varčevanje z vodo, ki jih bo v četrtek obravnavala vlada.

Rižanski vodovod se pripravlja na uvedbo nekajurnih prekinitev oskrbe s pitno vodo. Za zdaj črpajo podtalnico in vodo odkupujejo od sosedov, s Krasa in iz Istre, kjer pa je vodna bilanca tudi vse bolj kritična. Kdaj bodo pipe za nekaj ur suhe, v Rižanskem vodovodu ne morejo napovedati. "Ko se enačba ne bo izšla, in temu se približujemo dnevno, da ne rečem skoraj urno, takrat ne bo več vrnitve," je za Radio Slovenija poročal direktor Martin Pregelj.

S spoštovanjem ukrepov in prepovedi lahko redukcije zamaknejo za kakšen dan. A načrt je pripravljen, pravi vodja službe za zdravstveni nadzor Sara Milenkovski. "Voda bo na pipi vsak dan. Za začetek jo bomo omejevali le nekaj ur dnevno in bomo glede na količine in izračune te prekinitve podaljševali," je dejala.

Uporabnike bodo v kratkem tudi z zloženko obvestili, kako v tem času ravnati. Voda po prekinitvi ne bo več varna za pitje in jo bo treba prekuhavati. "Šli bomo iz cone udobja, ki smo je danes navajeni. Danes pipo odpremo, voda priteče in jo brez kakršnega koli pomisleka popijemo, negujemo bolne, dojenčke, vse rizične skupine. Takrat to ne bo mogoče," je opozorila Sara Milenkovski. Uporabnike, kot so vrtci, domovi za ostarele in drugi, ki pripravljajo hrano za veliko ljudi, bodo posebno obvestili, naj o tem razmišljajo in se predhodno pripravijo.

Vodovodni sistem je razvejan, kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Tjaša Škamperle, ga bodo zapirali prvič od leta 1987. "Lahko se zgodi, da nekdo bo vodo imel, sosed malo višje pa ne. Odvisno od tega, kje bomo zaprli in kako je vodovod razvejan," je pojasnila vodja službe za zdravstveni nadzor.

Koprski župan Aleš Bržan je dejal, da prekinitev dobave vode gospodinjstvom "ni nujno najprimernejši način, ker to pomeni, da bi voda postala oporečna v celotnem sistemu, in ker bi prišlo do velikih poškodb v cevovodnem sistemu". "Zato se je bolje pogovoriti o tem, ali tudi kakšnemu pravnemu subjektu zapreti vodo," je menil.

Do srede nameravajo občine in Rižanski vodovod pripraviti seznam gospodarskih subjektov oziroma dejavnosti, katerim bi začasno prepovedali uporabo vode, je pojasnil Bržan.

Redukcije vode na Obali
Namakalni razvod Vogršček zaradi okvare črpalke ne deluje

Voda iz namakalnega razvoda Vogršček v Vipavski dolini do preklica ni več na razpolago, so sporočili s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ponoči se je namreč pokvarila še tretja od petih črpalk, s katerimi so improvizirano polnili namakalni razvod. Po napovedih sklada bo znova obratoval, ko bo na voljo voda iz akumulacije Vogršček.

"Danes ponoči se je pokvarila še tretja od petih črpalk, s katerimi se je improvizirano in nadomestno polnil namakalni razvod," so pojasnili na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. S tem se je, kot so dodali, potrdila napoved strojnikov, da ta način zagotavljanja vode dolgoročno ni vzdržen. Pretok reke Vipave je ob tem padel pod ekološko sprejemljivega.

Kot so še dodali, je prenehal veljati tudi urnik namakanja, ki so ga objavili 15. julija. O možnosti ponovnega namakanja z vodo iz akumulacije Vogršček bodo uporabnike obvestili, a kot so dodali, tega "žal brez predhodnih obilnejših in dolgotrajnejših padavin ni pričakovati".