Organizatorji pravijo, da se je po negotovosti zaradi novega koronavirusa vrnil optimizem in z njim razstavljavci, ki jih lani ni bilo. Ob tradicionalni ponudbi tokrat predstavljajo celotno zgodovino sejma, ki je zrasel v enega največjih in najpomembnejših kmetijskih sejmov v tem delu Evrope.

Jubilejni 60. sejem Agra je odprl predsednik Borut Pahor in v nagovoru dejal, naj ob trenutno občutljivih temah, povezanih s kmetijstvom, tako pri stroki kot pri kmetih velja zdrava kmečka pamet. Pahor se je tako odzval na trenutne polemike glede varovanja okolja, varstva rastlin ter vplivov živinoreje na okolje, o čemer bodo razpravljali tudi na Agri. Posebno pozornost pa je namenil okoljskim in podnebnim spremembam ter njihovim posledicam, saj jih kmetijstvo najbolj občuti.

Po Pahorjevih besedah je ključnega pomena prilagajanje podnebnim spremembam ter iskanje vseh možnih rešitev, da kmetijstvo s svojim delovanjem ne bo pospeševalo podnebnih sprememb, temveč jih bo blažilo.

Tudi zaradi agresije na Ukrajino smo priča skokovitemu dvigu cen hrane, gnojil in energentov z zelo skrb vzbujajočimi posledicami za svetovno varnost preskrbe s hrano in prehrano, ki se je pred tem že poslabšala zaradi drugih konfliktov, gospodarske nestabilnosti, podnebnih sprememb in pandemije covida-19, je dejal Pahor in dodal, da zato dodatno težo dobivajo ukrepi za oskrbo s surovinami, lokalna proizvodnja, pospešeno prilagajanje podnebnim spremembam in varčevanje ter racionalno obnašanje na vseh področjih.

Med kratkoročnimi izzivi so po njegovem mnenju zato predvsem ukrepi za stabilizacijo kmetijskih trgov in za naslavljanje problematike dostopnosti za bolj ranljive skupine. Med srednjeročnimi izzivi pa je nujnost nadaljevanja prehoda na trajnostnejše prehranske sisteme, skladno s cilji zelenega dogovora ter zmanjšanjem odvisnosti kmetijstva od fosilnih goriv in uvoza vhodnih surovin in krme.

Ključno orodje za doseganje teh zahtevnih ciljev je strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, pri čemer je, tako Pahor, izrednega pomena, da bo ta dokument dobro pripravljen in pravočasno potrjen.

Tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je poudarila, da nam današnje razmere postavljajo nove ovire in izzive, za temeljito obvladovanje tveganj v kmetijstvu pa bo ključno prilagajanje podnebnim spremembam, izvajanje preventivnih ukrepov in ustrezno sodelovanje med resorji. Prizadevanja ministrstva so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno, vključujočo ter digitalno preobrazbo.

O novi evropski uredbi o trajnostni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki poskuša zmanjšati učinke uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje, pa Šinkova meni, da prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na vseh občutljivih območjih za Slovenijo ni primerna, saj imamo največji delež v EU-ju pod območjem Nature 2000, vseh občutljivih območij pa je več kot polovica. O tem bo po njenih besedah treba prepričati evropske ustanove.

Ministrica Šinko je po ogledu sejma čestitala Pomurskemu sejmu ob jubileju, s katerim, kot je poudarila, ministrstvo sodeluje že vrsto let. Na letošnjem sejmu bodo posebno pozornost namenili predstavitvi poklica kmeta, saj je delež mladih, ki se odločajo za kmetijstvo, majhen, kot tudi projektu Eko je idealno.

Pripravili bodo tudi pet okroglih miz, glavna pozornost pa bo namenjena strateškemu dokumentu skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027, ki bo krojil usodo kmetijstva, pri čemer bodo upoštevane posebnosti Slovenije, je dodala ministrica.

Predsednik Pahor je nekaj besed namenil tudi državi partnerki sejma Japonski in spomnil, da letos zaznamujemo 30. obletnico vzpostavitve dvostranskih odnosov in da se v zadnjih letih sodelovanje med državam zelo krepi. Svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Japonske Yoshitsugu Minagawa je v nagovoru poudaril, da so odnosi med državama odlični, Japonci pa ponosni, da sodelujejo na sejmu, saj v EU letno izvozijo za 450 milijonov evrov, kar je pet odstotkov celotnega izvoza hrane. Na sejmu se predstavlja 12 japonskih podjetij z visokokakovostnimi živili, stroji in tehnologijami.

Na sejmu so na ogled inovativne digitalne rešitve, najnovejše tehnologije in vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske ter gozdarske mehanizacije in opreme, semena, sadike, sredstva za nego živali in rastlin, oprema za živilsko predelavo in gastronomijo ter embalaža. Najti je tudi program kmetijskih gradenj ter urejanja vrtov in okolice, na voljo je tudi kulinarična ponudba iz Slovenije in sveta.

Na Pomurskem sejmu pravijo, da je Agra z bogatimi vsebinami nepogrešljiva za razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva in podeželja, saj prinaša inovacije, trajnostne smernice in odlične prakse ter mednarodne poslovne povezave, strokovnjake pa seznanja z novimi znanji. Potrošnikom, ki želijo varno in kakovostno hrano, pa predstavlja najboljše tradicije, novosti ter odličnost pridelkov kulinarike in vin.