28 slovenskih tankov tipa M55S bo šlo v Ukrajino, 40 nemških transportnih vozil, od tega 35 težkih 8x8 nakladalnih tovornjakov in pet težkih 8x8 vodnih cistern.

Ta krožna izmenjava bo okrepila tudi obrambno sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo, so navedli v kabinetu predsednika vlade.

Prenovljeni tanki, ki so ostali po odhodu JLA

Tanki M55S so v Sloveniji ostali po odhodu jugoslovanske vojske. Obrambno ministrstvo, tedaj ga je vodil Jelko Kacin, pa se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja odločilo, da jih bo moderniziralo.

Obnova tankov, ki je stala več kot 52 milijonov evrov, je potekala v sodelovanju z izraelskimi podjetji vse do leta 2001, ko je bilo prenovljenih 30 tankov. Po prvotnih načrtih naj bi jih uporabljali do leta 2015, vendar so jih leta 2006 umaknili iz "aktivne" uporabe in "konzervirali". Mors jih je leta 2018 želel prodati, vendar je tedaj dobil le eno ponudbo, in sicer le za tank s strelivom in opremo, ki je bil prodan za izhodiščno ceno 820.000 evrov.

Nadaljevanje dialoga z Nemčijo

Nemčija in Slovenija sta se sicer pred meseci pogovarjali tudi o možnosti, da bi Slovenija Ukrajini namenila svoje novejše tanke tipa M84, Nemčija pa bi ji v zameno zagotovila svoje modernejše tanke, a tega dogovora za zdaj očitno ni.

Telefonski pogovor med Golobom in Scholzem je bil sicer nadaljevanje njunega dialoga, ki se je začel ob obisku slovenskega premierja v Berlinu 12. julija. Kot pojasnjujejo v Golobovem kabinetu, sta voditelja izmenjala poglede na energetsko krizo in mogoče ukrepe EU-ja, da bi omilili sedanje visoke cene in podprli zmanjšanje povpraševanja po plinu in elektriki.

Izpostavila sta potrebo po hitrem odzivu EU-ja in solidarnosti med državami članicami. V povezavi s tem je predsednik vlade izrazil zaskrbljenost zaradi volatilnosti cen elektrike, ki ima lahko resne posredne učinke na preostalo gospodarstvo, tudi prek inflacije. Pozval je k takojšnji uvedbi ustreznih tržnih varovalk, so sporočili iz Golobovega kabineta.

Slovenski premier in nemški kancler sta poleg tega razpravljala tudi o položaju na Zahodnem Balkanu in se zavzela za jasno evropsko perspektivo držav te regije. Golob je izpostavil, da je širitev EU-ja najboljše jamstvo za varnost, stabilnost in napredek v regiji. Zavzel se je tudi za to, da bi voditelji članic EU že v prihodnjih mesecih obravnavali predlog, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v EU, so še sporočili iz premierjevega kabineta.