Pretekli teden smo poročali, da so ukrajinske sile osvojile več tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja v regijah Harkov, Doneck in Lugansk, ki so ga predtem zavzele ruske sile. To je bil eden večjih prebojev v zadnjih tednih. V sredo je svet presenetil ruski predsednik Vladimir Putin in odredil delno mobilizacijo, vpoklicanih bo skupno 300.000 rezervistov in nekdanjih vojakov. Če je svet upal, da bo vojne kmalu konec, so zadnji dogodki jasno sporočili, da ne bo tako.
"Gre za pomembne preboje (op. ukrajinskih sil), a jih je treba opazovati širše, ne le kot vojaškooperativna dejanja, ampak tudi kot strateško-politična dejanja. Razlog za spremembe je na eni strani dejstvo, da je Ukrajini ob izdatni svetovni podpori uspelo revitalizirati svoje vojaške sile in jih preobraziti tako, da lahko poleg obrambnih operacij izvajajo tudi ofenzivne aktivnosti. Drugi razlog pa vidim v tem, da je ruska stran umaknila oziroma zapustila del zasedenega ozemlja, zlasti v harkovski regiji. V tem primeru bi lahko govorili o ukrajinskem osvobajanju ali točneje zavzemanju njihovih okupiranih območij," je za MMC pojasnil generalmajor Alojz Šteiner. Ob tem dodaja, da je glavnina ukrajinskih ofenzivnih sil še vedno vezana na Doneški bazen in območje hersonske regije na desnem (zahodnem) bregu Dnepra.
Svet je ob izteku sedmega meseca vojne v Ukrajini poln pričakovanj o začetku pogajanj za končanje vojne, a kot kaže, so ta še daleč od želenega izida. "Vendar nas dogajanja vedno znova presenetijo in potem smo priča nadaljevanju vojne in celo mobilizaciji tudi na ruski strani. Mobilizacija lahko kaže, da ruski strani močno primanjkuje vojakov, in niti pomisliti ne upam, da je napovedano število takšno, da bi se lahko začela še kakšna vojaška operacija v neki drugi državi," je previden sogovornik.
Po njegovem mnenju se, če je napovedana mobilizacija ruskih rezervistov namenjena le zagotovitvi vzdržljivosti obrambnih sil na območju "Nove Rusije" na območju Ukrajine, lahko s temi silami zagotovi najmanj tri mesečne rotacije vojskujočih se enot, kar pomeni skoraj do konca leta. "V tem času Rusi računajo, da bodo nevtralizirali ukrajinsko ofenzivno delovanje. Zatem bi lahko bili priča dolgotrajnemu zamrznjenemu konfliktu, ki ima v Doneškem bazenu že osemletno brado," opiše mogoč razvoj dogodkov v prihodnje.
Ob tem opominja na še en možen vidik. "Napovedani referendumi v vojaško zasedenih ukrajinskih regijah in zagotovilo, da bo Rusija ta območja branila, lahko kažejo še eno namero. Rusija si zelo prizadeva, da bi se njena vloga agresorja spremenila v branilca t. i. ruske zemlje. Socialni imperativ takšne vojne, kjer se dosedanji napadalec brani, pa je tudi, zgodovinsko gledano, zelo všečen in uporaben za obračun s tistimi ruskimi državljani, ki so nasprotniki vojne in jim ni po volji, da so oziroma bodo mobilizirani."
Konca vojne še ni na vidiku
Po Putinovi odreditvi delne mobilizacije v sredo so vzdolž meje z Rusijo takoj nastale dolge kolone tistih, ki skušajo zapustiti državo in se ogniti mobilizaciji. Na drugi strani je Kijev v zadnjih tednih dvignil samozavest z vojaškimi uspehi, pri čemer se nadaljujejo njegovi pozivi k še dodatnim sankcijam proti Moskvi.
Kot pravi Šteiner, nas je ukrajinska vojna streznila, tudi dodatno polarizirala, njene ekonomske posledice pa bodo vplivale na gospodarsko in energetsko preobrazbo Evrope in širše, kar se čedalje bolj kaže iz meseca v mesec, sploh ko je pred vrati zima. "Tudi na begunce smo Evropejci začeli gledati drugače kot pred petimi ali sedmimi leti. Ta vojna je zakasnela vojna ob razpadu sovjetskega imperija ali zaradi nje. Le upamo lahko, da vojnih navdušencev v ruski soseščini in širše ne bo potegnilo v vojno spiralo," trezno razmišlja sogovornik.
New York Times je pred dnevi poročal, da so Ukrajini v pripravi protiofenzive na območju Harkova in drugi regij izdatno pomagale ZDA, tudi druge zahodne države že od začetka vojne z vojaško in drugo opremo zalagajo Kijev. "Zahodna ali svetovna vojaška podpora poteka preko vojaške tehnike (topništva, raket, protiletalskih sredstev in brezpilotnih letal). Premoč v teh sredstvih je sicer še vedno na ruski strani, ukrajinska stran pa s pridobljenimi vojaškimi sredstvi (doniranimi ali nabavljenimi) in drugo izdatno pomočjo za bojevanje postopoma prevladuje v segmentih, ki dopolnjujejo in povečujejo učinkovitost bojnih sistemov (strateška in taktična obveščevalna podpora, kibernetsko delovanje, satelitska podpora, precizno vodenje izstrelkov ipd.)," je pojasnil Šteiner. Kot pravi, je z tega vidika ukrajinska vojna zelo priljubljen poligon za preverjanje novih pristopov in sredstev za uničevalno vojno. "Tudi vojaška posojila za nabavo tehnike ali podporo so zelo priljubljena, še zlasti če se dajejo državi, ki bi lahko bila vojni zmagovalec," še opominja.
Isti dan, kot je Putin odredil delni vpoklic, je prišlo do zamenjave zapornikov, med drugim so Rusi izpustili 180 pripadnikov Azovskega bataljona, Ukrajinci pa proruskega Viktorja Medvedčuka. Nekateri so začudeno pogledali, kako je mogoče, da je zamenjava prišla v takem trenutku, sploh ker mirovnih pogajanj ni. Šteiner poudarja, da je izmenjava vojaških zapornikov vedno potekajoča trgovina, zlasti če gre za odmevne vojaške osebe v spopadih. "Lahko pa takšna dejanja razumemo tudi kot testiranje pripravljenosti za to, da bi vendarle prišlo do pogajanj za prekinitev sovražnosti."
"Nobena stran ne kaže, da bi ji bilo vojne dovolj"
Vojna traja sedem mesecev. Podatki o dogajanju na terenu so še vedno skopi, ni jasno, kakšne žrtve sta dejansko imeli vojski, predvsem je v ospredju ukrajinsko pomanjkanje orožja. Dolgotrajni boji pa pomenijo tudi potrebo po popravilih in servisiranju opreme na terenu. "Z vidika tehnologije vojne in uporabe vojaške sile je ukrajinska vojna najmanj tako transformacijska, kot je bila druga zalivska vojna – iraška vojna v letih 2003–2011," še pravi Šteiner.
Na vprašanje, kaj z vojaškega vidika prinaša prehod v jesen oz. zimo, ko bodo razmere precej bolj zahtevne, generalmajor odgovarja, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, poleg tega, kar je bilo povedano, negotovo. "Nobena stran v spopadu namreč za zdaj ne kaže, da bi ji bilo vojne dovolj. Tudi mednarodna javnost še ni zbrala kritične mase za pritisk na vojskujoče, da bi sedli za pogajalske mize."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje