Dokončno odločitev naj bi decembra sprejel Svet EU-ja.

Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je danes podprl mnenje, da je Hrvaška pripravljena uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda. Ob tem je pozval Svet EU k sprejetju odločitve za vstop Hrvaške ter opozoril, da je treba stalno ocenjevati spoštovanje temeljnih pravic na zunanjih mejah.

Odbor je poročilo sprejel s 45 glasovi proti osmim, pet poslancev se je glasovanja vzdržalo. Poslanci so med drugim pozvali Hrvaško, naj Evropski parlament in Svet EU obvesti o svojem akcijskem načrtu za upravljanje zunanjih meja EU in njegovem izvajanju ter zlasti o neodvisnem mehanizmu za spremljanje ukrepov policistov.

"Poslanci so Hrvaški prižgali zeleno luč za vstop v schengen, a z jasnimi opozorili glede upravljanja zunanje meje, nasilja nad prebežniki in s pozivom Evropski komisiji, da razmere podrobno spremlja," je po glasovanju dejal evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je bil tudi pogajalec politične skupine socialistov in socialdemokratov za pripravo mnenja.

Odbor je, kot je sporočil Nemec, na njegovo pobudo podprl poziv Evropski komisiji k vnovični oceni hrvaškega izpolnjevanja evropske zakonodaje glede upravljanja zunanje meje. Od zadnje ocene je namreč minilo več let, od takrat pa so mediji in nevladne organizacije razkrili sporne prakse ravnanj s prebežniki, njihovo nezakonito prisilno vračanje v Bosno in Hercegovino in celo nasilje hrvaških obmejnih organov nad prebežniki. "S takšnim madežem se mora Hrvaška odkrito soočiti in ga odpraviti," je ob tem poudaril Nemec.

"V postopku obravnave hrvaškega približevanja schengenu smo v Evropskem parlamentu zaradi velikih pritiskov hrvaške strani hiteli, morda nekoliko brez potrebe in nepravično do Romunije in Bolgarije, ki v čakalnici za schengen stojita že več kot enajst let," je pri tem opozoril Nemec.

Kaj bo z Romunijo in Bolgarijo?

Kot sicer izhaja iz dokumenta, ki ga je predstavil poročevalec odbora, portugalski poslanec Paulo Ranger (EPP), ob upoštevanju rezultatov ocenjevalnih postopkov in ponovnih pregledov, ki so jih opravile skupine strokovnjakov, za članstvo Hrvaške v schengenu ni ovir.

Te ugotovitve strokovnjakov sta že potrdila Evropska komisija in Svet EU-ja. Hrvaška je dokazala, da je pripravljena uporabljati vse določbe schengenskega pravnega reda na zadovoljiv način, je zapisano v predlogu mnenja Evropskega parlamenta, ki Svet EU poziva, naj sprejme sklep o vstopu Hrvaške v schengen.

Na zasedanju ministrov EU-ja za notranje zadeve mora biti odločitev sprejeta s soglasjem vseh članic schengenskega območja.

Čeprav naj glede vstopa Hrvaške v schengen s prihodnjim letom v EU ne bi bilo več zadržkov, pa se, kot opozarjajo viri v Bruslju, vendarle lahko zaplete, če bo Svet EU-ja glasoval v paketu, torej skupaj o pristopu Hrvaške, pa tudi Romunije in Bolgarije.

Nizozemski parlament je namreč prejšnji teden vlado premierja Marka Rutteja pozval, naj vloži veto na pristop Romunije in Bolgarije, dokler v obeh državah ne bodo izvedli nadaljnjega preverjanja mejnega nadzora, delovanja pravne države ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.