Komisarka Johansson je ob predstavitvi izjave komisije o pripravljenosti Hrvaške, Bolgarije in Romunije na vstop v schengen poudarila, da te tri države izpolnjujejo pogoje.

Glede Hrvaške je poudarila, da je lani kot prva članica uvedla neodvisni nadzorni mehanizem, ki zagotavlja neodvisni nadzor spoštovanja človekovih pravic prebežnikov in prosilcev za azil pri upravljanju zunanjih meja. Pred dvema tednoma je hrvaška vlada podpisala dogovor, ki predvideva obnovitev in okrepitev mehanizma, je povedala.

Na vstop v schengen pa sta pripravljeni tudi Bolgarija in Romunija, je poudarila komisarka. To sta pokazali tudi misiji v obeh državah, ki so ju nacionalne oblasti same povabile, da znova ocenita pripravljenost, je dodala.

"Skrajni čas je, da jim izrečemo dobrodošlico," je glede vstopa trojice držav v schengen povedala komisarka za notranje zadeve.

"To je tudi odgovor na preostala odprta vprašanja nekaterih držav članic," je dejala Johansson. Izrazila je pripravljenost, da poda dodatne odgovore. Do vstopa Bolgarije in Romunije sta sicer skeptični predvsem Nizozemska in Švedska.

Odločanje 8. decembra

Od zasedanja notranjih ministrov EU-ja, ki bo potekalo 8. decembra, pričakuje, da bo sprejeta pozitivna odločitev. "To bo prava evropska odločitev. Schengen je preživel pretrese v zadnjih letih zaradi skupnega evropskega duha. Ta duh se mora nadaljevati," je poudarila. Če bo svet EU-ja podprl vstop, se bo trojica držav schengenu pridružila 1. januarja 2023.

Po mnenju komisije je na vstop novih držav pripravljeno tudi schengensko območje, saj je po besedah evropske komisarke za notranje zadeve drugačno, kot je bilo ob vzpostavitvi. Pri tem je omenila skorajšnjo vzpostavitev medsebojno povezanih informacijskih sistemov, delujeta pa tudi agenciji Europol in Frontex.

"To je potrebno, saj potrebujemo pameten, močan in medsebojno povezan nadzor na naših zunanjih mejah ter tesno sodelovanje med organi pregona in oblastmi," je povedala Johansson.

Schengensko območje se sicer trenutno spoprijema z naraščajočim številom prihodov prebežnikov, na več notranjih mejah med članicami pa je v veljavi nadzor. Izvaja ga tudi Avstrija na meji s Slovenijo.

Glede naraščajočega števila prebežnikov, ki prihajajo po zahodnobalkanski poti, in nadzora na notranjih mejah je komisarka poudarila, da si komisija prizadeva za reševanje teh težav. "Med članicami je vse več zavedanja in odločnosti za obravnavo teh težav," je povedala.

Slovenija pripravljena uvesti nadzor na meji s Hrvaško

Na to je v ponedeljek opozorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila prebežnikov postala nekakšen žep. Slovenija je zaradi tega pripravljena na meji s Hrvaško po vstopu sosednje države v schengensko območje uvesti nadzor, če bo treba.

Vlada bo slovensko stališče, v katerem bi glede na predlog notranjega ministrstva podprla hrvaški vstop, obravnavala v četrtek, nato pa bo šlo še na pristojne odbore državnega zbora.