"Plac je odgovor na artikulirane potrebe mladih, slednji pa vključujejo vse generacije. Končno se je odprl za njegove prave lastnike, ki so vsi državljani Republike Slovenije in drugi," so poudarili v sporočilu za javnost.
Skupnost Participativne ljubljanske avtonomne cone (Plac) se je danes z novinarsko konferenco odzvala na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki toži 46 posameznikov za motenje posesti. Na ta način dialog po njihovi oceni ni mogoč. Med toženci so tudi novinarji, kar v Sindikatu novinarjev Slovenije razumejo kot pritisk na njihovo delo.
Uporabniki Placa, ki so v začetku septembra začeli uporabljati zapuščeno stavbo v javni lasti na Linhartovi cesti v Ljubljani, potem ko je desetletje po propadu cestnega podjetja samevala, lastnica nepremičnine pa je postala DUTB, so tožbo t. i. slabe banke zoper 46 posameznikov in posameznic označili za "zahrbtno dejanje."
"Prej je bilo lastnikom za Plac vseeno, zdaj pa?"
"Z nami so navidezno vzpostavljali dialog, v vmesnem času pa pripravljali tožbo. Prej je bilo lastnikom za Plac vseeno, zdaj pa?" se ob tem sprašujejo v Placu, kjer se opisujejo kot skupnostni prostor, ki deluje neprofitno. "Odprt je za javnost in deluje v javnem interesu. Nastal je kot odgovor na kritično pomanjkanje nekomercialnih, skupnostnih, javnih prostorov v Ljubljani in širše," so zapisali v poročilu.
Med toženimi posameznicami za motenje posesti je tudi univerzitetna profesorica Sandra Bašić Hrvatin, ki je izrazila dvom, da je bila tožba sprožena na pravilen način. Tožbenemu zahtevku je priložen DVD, na katerem so neznanci zbrali fotografije tožencev. Kot je povedala, so med njimi tudi novinarji, prav tako oseba, ki nikoli ni bila prisotna v prostoru.
Plac je vrata odprl septembra in začel pripravljati samoorganiziran umetniški program, med drugim so napovedali ustvarjalne delavnice, nekomercialne projekcije filmov, brezplačne skupnostne večerje za tiste, ki si ne morejo privoščiti vse dražje hrane, delavnice, okrogle mize in razstave, načrtujejo tudi vzpostavitev ljudske knjižnice.
"Družba v državni lasti, kateri so na voljo vsa pravna in finančna sredstva, se je torej odločila za strogo ukrepanje proti obiskovalkam in obiskovalcem Placa, ki zavetje in oporo nudi tudi in predvsem tistim iz družbene margine. Med toženimi je tudi mnogo mladoletnih dijakov in celo več novinarjev, ki so na lokaciji zgolj opravljali svoje novinarsko delo," poudarjajo.
Obsojajo dvoličnost oblasti, ki se v enem koraku okorišča s podporo in angažmajem civilne družbe v naslednjem koraku, ko je čas, da civilno družbo in širši družben interes zaščiti in izpolni obljube, "pa ostaja apatična in neaktivna, nezvesta lastnim besedam, oziroma preko svojih kadrov v DUTB-ju izvaja neposredno nasilje."
Po besedah Placa so v DUTB-ju v tožbi "priznali, da gre za zapuščen objekt, zaradi tega je absurdno, da argumentirajo, da so bili dejanski posestniki objekta. Posesti niso imeli, čigavo posest so obiskovalci torej motili?"
Uporabnike Placa je podprl nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Po njegovi oceni bi predstavniki države oziroma vlade, namesto da izberejo tožbo, morali biti veseli, da nekdo uporablja takšne prostore. Enako je izrazil dvom o tem, ali je bilo zbiranje podatkov o posameznikih zakonito.
Na DUTB, vlado, občino in splošno javnost se v Placu obračajo z vprašanjem: "Kje je v tem svetu, v tej državi, v tem mestu še ostalo kaj prostora za življenje, za skupnost, za kreativno, aktivno in nekomercialno preživljanje prostega časa? Ali se vam ne zdijo prostori, kjer se lahko skupnost družbeno-politično organizira in premišljuje alternative obstoječim strukturam, nujni, tako zavoljo demokracije kot zavoljo splošnega družbenega razvoja?"
Od vlade pričakujejo uporabo vseh razpoložljivih sredstev, da prepreči izvajanje pritiskov na Plac. Pričakujejo umik tožbe in podpis dogovora proti izvajanju takšnih in podobnih oblik pritiskov nad prostorom, ki obstaja v javno dobro. "Vedno smo bili pripravljeni na dialog in pogovor, vendar ne v situaciji, ko državna institucija drži 46 posameznikov, od tega mnoge mladoletne, za talce," so še zapisali. Kako bo vlada ravnala s Placem, bo pokazatelj, ali bo v prostorski politiki prevladal javni interes ali interes špekulativnega kapitala, je na novinarski konferenci dejala članica platforme LOM Kaja Lipnik Vehovar.
DUTB je sicer novembra najavil svoj obisk v stavbi, v kateri deluje Plac, ter zahtevala plačevanje uporabnine za objekt, a so obisk nato odpovedali. Uporabniki v stavbi delujejo s prostovoljnimi prispevki in svojim delom.
LOM: "Ohranitev Placa ni nezdružljiva z načrti izgradnje nove stanovanjske soseske"
S pismom podpore so se odzvali v iniciativi Ljubljana odprto mesto – LOM. "Prostor svobodnega ustvarjanja brez cenzure in navodil, forum svobodne miselnosti je v mestu nujno potreben. To bi morala razumeti in podpreti demokratično izvoljena vlada in demokratično izvoljeni župan," poudarjajo.
Ohranitev Placa na lokaciji, kjer trenutno deluje, po njihovih besedah nikakor ni nezdružljiva z načrti izgradnje nove stanovanjske soseske na širšem območju, "zahteva le ustrezno prilagoditev izhodišč za pripravo prostorskih aktov in vključitev Placa, ki predstavlja koristno obogatitev mestnega življenja, v pripravo OPPN-a kot konstitutivnega dela nove stanovanjske soseske."
"Vzpostavitev ponovne rabe nekaj let zapuščenega objekta, ki podaljšuje življenjsko dobo objekta, je najizrazitejša oblika trajnostne rabe naravnih virov. Z ohranitvijo že zgrajenega objekta se ohrani oz. uporabi pretežen del že vloženega dela, porabljene energije in materialov, ki bi jih pri rušitvi odstranili oziroma zavrgli. Ohranijo se tudi že vzpostavljene zelene površine na raščenem terenu in odraslo zdravo visokodebelno drevje, ki je nepogrešljivo za višjo kakovost bivanja v mestu in uspešnejše soočanje s podnebnimi spremembami," so med drugim še poudarili pri LOM-u.
Levica z Javnim pozivom k odstopu od pregona uporabnikov Placa
Luka Mesec (Levica) pa je danes Žigi Debeljaku, predsedniku upravnega odbora DUTB-ja, poslal Javni poziv k odstopu od pregona uporabnikov Placa. Njihov poziv je, "da odstopite od tožbenih zahtevkov, ki so bili vloženi, še preden se je zgodil kakršen koli stvarni dialog med vašo upravo, uporabniki prostora in vlado, katere član sem. Menimo, da se ni mogoče pogovarjati v dobri veri, če ena izmed vpletenih strani zvija roke drugi s pravdnimi postopki. Verjamemo, da bo mogoče najti pot do rešitve, ki bo zadovoljiva za vse vpletene strani."
Ob tem je spomnil, da je zemljišče predmet koalicijske pogodbe te vlade, "ki veleva, da se za stanovanjsko gradnjo primerna zemljišča DUTB-ja prenesejo na Stanovanjski sklad Republike Slovenije z namenom javne stanovanjske gradnje, o čemer tečejo pogovori med MF-jem in MDDSZ-jem."
"V moji viziji so tovrstna zemljišča namenjena gradnji in razvoju novih urbanih sosesk, v katere bi bilo moč inkorporirati tudi družbene prostore, kakršen je Plac," je dodal.
"Poteza, ki pomeni grožnjo in pritisk na opravljanje dela novinarjev"
K odstopu od tožbe so pozvali tudi v Levici. Ker so na seznamu tudi trije novinarji in fotograf, ki so ob zasedbi stavbe na mestu dogodka opravljali svoj poklic, pa so ravnanje DUTB obsodili tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije. Po njihovem mnenju ta poteza pomeni grožnjo in pritisk na opravljanje njihovega dela in posledično grožnjo pravici javnosti do obveščenosti.
Sprašujejo se tudi, kje so pridobili podatke o tožencih, zato so pristojne pozvali k odgovoru na to vprašanje. Kot domnevajo, so podatke pridobili iz policijskega popisa udeležencev zasedbe stavbe 3. septembra, ko policisti sicer niso ugotovili uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
DUTB: Predmet tožbe ni plačilo odškodnin in povračilo obratovalnih stroškov
DUTB je v odzivu za STA spomnil, da je bila tožba vložena za prenehanje motenja posesti in povrnitev posesti, predmet tožbe torej ni plačilo odškodnin zaradi motenja posesti in povračilo obratovalnih stroškov. Tožbe so bile vložene šele po sestanku s predstavniki Placa, ki se po mnenju DUTB-ja niso predstavili, ko je postalo jasno, da sporazumna rešitev spora ni možna.
V odzivu pojasnjujejo še, da je DUTB v skladu s predpisi kot dober gospodar dolžan zaščititi premoženje v svoji lasti. V konkretnem primeru je prišlo do motenja posesti nepremičnine in v teh primerih zakon daje DUTB-ju kot posestniku posestno varstvo. Subjektiven rok za uveljavljanje posestnega varstva je izredno kratek – 30 dni od ugotovite motenja posesti. Če DUTB ne bi v navedenem roku s tožbo zahteval prenehanja motenja, bi izgubil to posestno varstvo. DUTB je tako z vložitvijo tožbe "preprečil škodljive posledice in omogočil gospodarno uporabo sredstev proračuna ter njihovo čim večjo povrnitev državi," so zapisali v odzivu. Ob tem so znova spomnili, da je objekt, v katerem deluje skupnost Plac, predviden za rušenje, na zemljišču pa je načrtovana gradnja stanovanjske soseske in doma za ostarele občane.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje