Policija je prijela 25 domnevnih pripadnikov skrajno desne teroristične skupine, ki naj bi načrtovali napad na parlament in strmoglavljenje vlade. Skupno je v 130 racijah sodelovalo več kot 3000 pripadnikov varnostnih sil.

"Na podlagi svojih izkušenj lahko rečem, da po navadi sledi drugi val aretacij," je danes za Deutschlandfunk dejal Georg Maier, notranji minister zvezne dežele Turingija.

Vodja nemške zvezne policije Holger Muench je za ARD dejal, da se je število osumljencev povišalo na 54 in da bi se lahko to še povišalo. "Identificirali smo še več ljudi, za katere še nismo prepričani, kakšen je njihov status v gibanju," je še dejal.

Maier je izpostavil vlogo skrajnodesničarske stranke Alternativa za Nemčijo, ki ima člane v turinškem parlamentu. Očita ji, da so ljudje prestrašeni, stranka pa to izkorišča in ponuja preproste rešitve.

Sorodna novica V Nemčiji prijeli skrajneže, ki naj bi pripravljali napad na parlament in prevrat

Med 25 prijetimi v sredo so tudi en aktiven vojak, ki je pripadnik poveljstva posebnih enot, in več rezervistov, med prijetimi pa naj bi bila tudi nekdanji član bundestaga, poslanec Alternative za Nemčijo, in nekdanji policist, ki je bil do svojega suspendiranja, ki se je zgodilo pred prijetjem, odgovoren za varnost judovske skupnosti v Spodnji Saški.

Člani Državljanov rajha naj bi se več mesecev pripravljali na dan X

Kot navaja informacije državnega tožilstva Deutsche Welle, so se od novembra 2021 sestajali na tajnih sestankih, vadili streljanje in se pripravljali na državni udar. Kot kaže, niso imeli zadržkov pred uporabo sile.

"Šokiralo me je veliko število aretacij in preiskav," je dejal sociolog Tim Reinfrank, izvršni direktor fundacije Amadeu Antonio, ki je ena vodilnih nevladnih organizacij, ki se ukvarja z desnim ekstremizmom, rasizmom in antisemitizmom. "Pravi državni udar bi v Nemčiji le težko uspel, saj sta državni red in ustava za to preveč trdna, toda ti ljudje verjamejo, da je to mogoče. To kaže, kako ujeti so v svoje deziluzije." A ob tem vseeno dodaja, da so napadi, kot se je zgodil v ZDA na Kapitol 6. januarja lani, vseeno mogoči tudi v Nemčiji.

Člani gibanja zavračajo nemški pravni sistem in parlamentarno ureditev države, večina od njih se zavzema za ponovno uvedbo nemškega imperija, ki je bil ustvarjen leta 1871. Prav tako verjamejo, da zmagovite zahodne sile, ki so premagale nacistično Nemčijo, še vedno skrivno vladajo državi. Prav tako so člani gibanja prepričani, da bi morali meje nemške države razširiti na območja v vzhodni Evropi, ki so bila pod nacisti do leta 1945.

Velika številčna okrepitev gibanja v zadnjih letih

V zadnjih letih je močno naraščanje števila članov gibanja zaskrbelo tudi nemške varnostne organe. V junijskem poročilu je nemška obveščevalna agencija ocenila, da je z gibanjem povezanih okoli 21.000 ljudi, njihovo število pa se še povečuje. Še posebej skrb vzbujajoče je bilo visoko tveganje za nasilje med člani. "Okoli 500 ljudi ima še vedno dovoljenje za vsaj en kos orožja," je bilo zapisano v poročilu.

Iz študije, ki jo je prej omenjena fundacija izvedla leta 2018, so člani gibanja zelo nehomogena skupnost. Gre za "veliko, ideološko zelo različno družbo", ki se razlikuje v odnosu do nasilja in vojske, vse pa druži prepričanje, da Nemčija ni suverena država, zavračajo tudi ustavo in vse državne institucije. Podatki iz leta 2021 kažejo, da je bilo okoli 1150 članov oziroma pet odstotkov vseh članov označenih kot desnih ekstremistov, a tudi številni drugi vključujejo elemente skrajno desne ideologije ali verjamejo v antisemitske teorije zarote.

V zadnjih letih, predvsem v letih 2020 in 2021, se je močno povečalo število resnih kriminalnih dejanj, ki so jih pripisali članom gibanja, med njimi je bilo veliko takih, ki jim je bilo sojeno za umore ali poskuse umore. Kot meni Reinfrank, je to posledica tega, da gibanje ne priznava ustave. "Ker Državljani rajha ne priznavajo ustave in legitimnosti varnostnih oblasti, njihova ideologija legitimizira njihova nasilna dejanja. To niso ljudje, ki bi izvajali naključne napade. Oni želijo napasti osnovni državni red, kot so recimo izvoljeni lokalni politiki."

Svoje je naredila še covidna epidemija

Protesti zaradi omejitev so privedli do nadaljnje radikalizacije in povečanja števila podpornikov Državljanov rajha. "Dogajanje je postalo radikalizirano. Ljudje so vse bolj dojemljivi za bistveno idejo Državljanov rajha, da Nemčija ni svobodna in da izvoljena vlada ni suverena," pojasnjuje strokovnjak.

Kdo je princ Heinrich XIII.?

Največ pozornosti med prijetimi pa je v sredo požel princ Heinrich XIII., ki naj bi igral osrednjo vlogo pri organiziranju udara. Gre za enega zadnjih potomcev stare plemiške družine Reuss, ki je vladala na vzhodu Nemčije, natančneje na območju današnje Turingije, do leta 1918, kar je privedlo do ustanovitve Weimarske republike. Njegov cilj je bil postati novi nemški voditelj.

V zadnjih letih je 71-letni trgovec z nepremičninami odkrito podpiral teorijo, da je bilo življenje nasploh boljše v času monarhij. V govoru leta 2019 na Svetovnem spletnem forumu je dejal, da so v času vladavine hiše Reuss ljudje živeli "srečno življenje", ker je bila davčna obremenitev le 10-odstotna, oblastni organi pa so bili "neposredni in transparentni". "Če stvari niso potekale dobro, si šel k princu," je dejal v govoru. "H komu lahko greš danes? Vašemu parlamentarcu na lokalni, zvezni ali evropski ravni? Veliko sreče!"

Ob tem je dejal še, je bila Nemčija od 2. svetovne vojne vazalna država in da mora obnoviti suverenost prek mirovnega dogovora. Po njegovem mnenju so monarhije po svetu, tudi francoska, propadle zaradi vmešavanja tujih sil, ki so v želji za dobičkom želele ustanoviti korporativne strukture. Posledično so trpeli ljudje, je dejal.

Tožilci so v sredo dejali, da je Heinrich navezal stik z ruskimi predstavniki, ki so jih v gibanju označili za osrednji stik v prizadevanju za ustanovitev novega reda. Ob tem so dejali, da ni dokazov, da so se ruski predstavniki pozitivno odzvali na poziv.

V sredo zvezni tožilci niso komentirali vloge Heinricha v pripravah na državni udar.

Princ je "žal nor starec", je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal zdajšnji vodja družine, princ Heinrich XIV. Reuss, in dodal, da so "s črno ovco družine" prekinili stike že pred 14 leti.

V dinastiji Reuss od konca 12. stoletja vsi moški potomci nosijo ime Heinrich ali Henry v počastitev Henrika IV., cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jim je zapustil posesti Weida in Gera, zdaj mesti v državi Thueringen. Heinrich XIV., ki je trenutno na čelu hiše Reuss, se je distanciral od Heinricha XIII., kot je dejal, gre za zmedenega moškega, ki se oklepa teorij zarot, so poročali lokalni mediji.