S 1. januarjem se je vsota, ki jo ob koriščenju študentskega bona prispeva država, z 2,82 evra povišala na 3,50 evra. Za študente bi morala biti to dobra novica, saj bi pomenila cenejše obroke, a v praksi dejansko plačujejo višje cene kot doslej. Ob dvigu državne subvencije se je namreč dvignila tudi najvišja cena, ki jo lahko gostinci študentom zaračunajo za posamezen obrok – ta je bila zadnjih 15 let postavljena pri 7 evrih, z novim letom pa se je dvignila na 9 evrov.

Če so študentje v preteklem letu za obrok ob koriščenju bona torej iz lastnega žepa odšteli največ 4,18 evra, jih zdaj v restavracijah in ostalih ponudnikih, ki imajo postavljeno najvišjo dovoljeno ceno, obrok stane 5,50 evra. S tem se je cena za študentski obrok tudi prvič dvignila nad 5 evrov. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) se je povprečna vrednost obroka s 1. januarjem sicer zvišala za 1,23 evra, zaradi hkratnega dviga subvencije pa študenti za posamezen obrok povprečno odštejejo 55 centov več.

Opozorila o slabšanju socialnega položaja študentov

Študentske organizacije so se s podražitvijo najvišje dovoljene cene strinjale predvsem zaradi bojazni, da bi sistem subvencionirane študentske prehrane zaradi množičnega izstopanja gostincev propadel. Mnogim gostincem se zagotavljanje študentske ponudbe namreč ni več izplačalo in so zaradi prenizke vrednosti obrokov v zadnjih letih ukinjali možnost koriščenja študentskih bonov. Še pred desetimi leti je bilo v Sloveniji ponudnikov 743, lani le še 311. Ponudniki študentske prehrane so sicer ob splošni draginji zahtevali, da se skupna vrednosti posameznega obroka poviša na 10,50 evra.

Sorodna novica Maksimalna vrednost obroka študentske prehrane se je dvignila s sedem na devet evrov

Če so študentske organizacije pred tem opozarjale, da socialni položaj študentov poslabšuje vse manjša ponudba študentske prehrane, na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) na slabšanje socialnega položaja študentov opozarjajo tudi v trenutnih razmerah. "Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani smo zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem na
področju ponudbe študentske prehrane, kjer je zvišanje doplačil s strani večine ponudnikov, ki močno presega letno stopnjo inflacije, še dodatno poslabšalo socialni položaj študentov," so zapisali v odzivu.

ŠOU opozarja, da je povprečno doplačilo za študentski bon, torej znesek, ki ga za obrok dejansko plača študent, v letu 2022 v Ljubljani znašalo 2,86 evra, z letom 2023 pa znaša 3,42 evra, kar predstavlja 20-odstotno rast doplačil. Vrednost subvencije se je ob tem povišala za 24 odstotkov. "Pri tem se je veliko ponudnikov odločilo za zvišanje doplačila na maksimalno vrednost 5,50 evra, ob čemer trenutno minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 5,21 evra neto," poudarjajo v študentski organizaciji.

Poziv k predčasni uskladitvi subvencije z inflacijo

Študentska prehrana naj bi se sicer marca nekoliko pocenila. Ob usklajevanju subvencije zaradi inflacije naj bi se ta namreč povišala za 35 centov. ŠOU ob tem ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poziva, naj načrtovani dvig subvencije omogoči že pred 1. marcem. Ob tem predstavniki ŠOU-a zahtevajo skupen sestanek predstavnikov študentskih organizacij, ministrstva ter gostincev, kjer bi poiskali rešitve za nastalo situacijo.

ŠOU bo preko fundacije Študentski tolar izvedla tudi razpis za povrnitev razlike v višini povprečne razlike posameznega bona med letoma 2022 in 2023 za socialno ogrožene študente, ki bo objavljen 11. januarja 2023 na spletni strani fundacije. Ukrep bo sicer začasen, končno rešitev pa pričakujejo na skupnem sestanku, so dodali.

Mlada Slovenija poziva k iskanju rešitev za sistem študentske prehrane

Ob podražitvi študentske prehrane so se oglasili tudi v podmladku stranke NSi, kjer se sprašujejo, ali študentski boni še dosegajo svoj namen, zaradi katerega so leta 1992 nastali – omogočanje dostopa do uravnotežene in zdrave prehrane vsem študentom, ne glede na njihov socialni status. "Pogled na seznam ponudnikov hitro pokaže drugačno sliko. Mnogo bolj kot sredstvo za omogočanje 'uravnotežene in zdrave prehrane' so študentski boni v teh 30 letih postali socialni korektiv. Vendar pa se z zadnjimi dvigi oddaljujejo tudi od tega," so zapisali v Mladi Sloveniji.

V podmladku zato predlagajo razmislek o spremembi sistema študentske prehrane. Ena izmed možnosti je po njihovih navedbah preusmeritev neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za dodatne štipendije. "Na ta način bi se socialni status študentov ustrezneje urejal, obenem pa študentom priznaval večjo mero samostojnosti," so zapisali v izjavi za javnost.