Z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik se je o sistemu plač v javnem sektorju v Odmevih pogovarjal voditelj Luka Svetina.

Sistem plač v javnem sektorju je bil, in tu se v splošnem ekonomisti strinjajo, dober za javne finance, saj je držal stroške za plače pod nadzorom. Ali napoved posebnega stebra za zdravnike in dodatek za sodnike napovedujeta konec tega sistema?
Enotni plačni sistem je bil dobro zastavljen, mogoče nekoliko nerodno. Nesreča tega plačnega sistema je bila, da nas je ob uvedbi takoj čakala finančna kriza in skupaj s finančno krizo se plačni sistem takšen, kot je bil zamišljen, nikoli ni do konca implementiral. Posledica tega je bila, da se je parcialno posegalo v enotni plačni sistem, predvsem v zadnjih nekaj letih, mogoče v treh, štirih korenito, in to je pomenilo, da se je enotni plačni sistem kot tak porušil. Tisto, kar nas v prihodnje čaka, je postavitev sistema, ki bo ustrezno nagovarjal prihodnje obdobje, obdobje vsaj 10, 15 let.

Parcialni dvigi plač so sprožili plaz, oglasili so se vojska, gasilci, šolniki. Napovedujejo se tudi stavke. Ste si z napovedmi naredili medvedjo uslugo?
Presenečajo me vsi ti odzivi. V oktobru lanskega leta smo z reprezentativnimi sindikati podpisali dogovor in 5. točka dogovora je jasna zaveza, da bo ta vlada, ki spoštuje pravno državo in deluje v smeri krepitve pravne države, uresničila vse v preteklosti sklenjene dogovore, zakonske obveznosti, ki so bile sklenjene, nikoli pa izvedene ali do konca izvedene. Ti zadnji dogovori, ki ste jim zdaj lahko priča, dogovor v zdravstvu in socialnem varstvu, delni dogovor v vzgoji in izobraževanju, pomenijo zgolj to, uresničitev, realizacijo 5. točke dogovora iz oktobra leta 2022.

Premier Robert Golob je javno pred vzpostavitvijo novega sistema napovedal 600 evrov dodatka za sodnike, po naših neuradnih informacijah to ni bilo usklajeno na vladi, ste vi o tem kar koli vedeli?
Sama teh neuradnih informacij ne poznam. Jasno je, bila sem seznanjena s tem predlogom, preigrali smo več različnih alternativ, scenarijev, kako ta predlog dokončno oblikovati, tako da je bil, ko smo se skupaj udeležili sestanka, ta predlog jasno usklajen.

Od kod številka 600 evrov, od kod denar za dodatek?
Najprej je treba povedati, da sodstvo predstavlja tretjo vejo oblasti. Naša demokracija je utemeljena na, če to smem opisati s prispodobo, trinogem stolu, kjer je ključno, da so vse tri noge, torej sodna veja, izvršna in zakonodajna veja oblasti, enako čvrste, enako močne in enako dolge. Mi smo res v preteklih mesecih govorili, da bomo počakali na sistemske spremembe in skupaj s sistemskimi spremembami implementirali tudi funkcionarski steber, kjer bomo razmerja med plačami funkcionarjev znova vzpostavili. Vendar ko smo se pripravljali na plačno reformo, smo naleteli na veliko krivico, ki se godi zaposlenim funkcionarjem v pravosodnem sistemu, in sicer so plače v sodstvu realno padle za 12 odstotkov, v tožilstvu pa za približno štiri odstotke. Če pogledamo, kaj se je dogajalo s plačami preostalega dela javnega sektorja, vidimo, da so te plače realno zrasle za 12 odstotkov. Od tod izvira ta razlika. Gre za interventni dodatek, ki ga bomo pozneje pretvorili v plačna izhodišča za sodne funkcionarje.

Plačni sistem je začel razpadati že pod prejšnjo vlado. Po dogovoru so bile iz plačnih razredov izvzete ambulantne medicinske sestre v bolniški dejavnosti, izenačene so bile s sestrami v ZD-jih. Lahko podobne primere pričakujemo tudi na drugih področjih?
Če dovolite, bi vas nekoliko popravila, plačni sistem ni začel razpadati v času predhodne vlade. Plačni sistem je začel postopoma razpadati že kakšno vlado prej, ko se je parcialno posegalo v področno zakonodajo in obšlo kolektivno dogovarjanje, kot ga predvideva zakon o sistemu plač. Prejšnja vlada je mogoče povzročila največja neravnovesja, z interventnim zakonom je posegla v plače v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so enemu delu zdravstva in socialnega varstva nesorazmerno dvignili plače v primerjavi s preostalim delom javnega sektorja. Ko so ugotovili, kaj so s tem naredili, so ta dogovor, ki je bil zavezujoč in je nekako predvideval dvig v celotnem zdravstvu in socialnem varstvu, ustavili in od tod potem izhaja stavkovna zahteva, ki smo jo navsezadnje reševali.

Bo konkreten položaj omenjenih sester rešen?
Mi se zavedamo, da tudi dogovor, ki smo ga sklenili decembra v zdravstvu in socialnem varstvu, povzroča določena nesorazmerja znotraj same dejavnosti. Glede na to, da se zavedamo, da nesorazmerja so, in glede na to, da imamo pred seboj tudi plačno reformo, bomo to obravnavali v okviru celovite zdravstvene reforme, znova vzpostavili razmerja znotraj dejavnosti. Plačni sistem v zdravstvu in socialnem varstvu bo moral podpreti celovito reformo, ki se napoveduje za prihodnje leto.

Fides naj bi si izpogajal, da naj bi zdravniki obdržali napredovanja, se bo to zgodilo tudi v drugih sektorjih?
Treba je povedati, da to, kar zdaj omenjate, ta napredovanja so bila izpogajana z dogovorom v letu 2017. Ker predstavlja takšen odmik od sistema dejansko sistemsko spremembo, se bo to, ko se bo sistem plač spreminjal, ustrezno uredilo. Takrat bo ureditev, kakršna koli že bo, veljala za celoten javni sektor.

Kakšna je časovnica?
Imamo časovnico 30. junij 2023 za vložitev nove plačne reforme v zakonodajni proces. Potem pa zakonodajni proces in implementacija, ki bo verjetno potekala v nekaj fazah.

Ministrstvo: Javna blagajna po dogovorih s sindikati ni ogrožena

Vsa povišanja plač v javnem sektorju, o katerih se je vlada dogovorila s Svizom, Fidesom in sodstvom, se pri finančnih učinkih gibljejo znotraj 611 milijonov evrov, kolikor je bil vreden oktobrski dogovor. Javna blagajna ni ogrožena, trdi ministrstvo, je poročal STA.

Predvideni finančni učinek pri dodatkih za sodnike je ocenjen na 9,1 milijona evrov na letni ravni, so navedli na ministrstvu za finance. Ob tem so pojasnili, da gre za začasen ukrep, ki bo veljal do prenove plačnega sistema, sredstva bodo zagotovljena s prerazporeditvijo iz proračuna oziroma znotraj njihovih finančnih načrtov.

Učinek spremembe aneksa h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje in aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost, o čemer so se dogovorili s šolskim sindikatom Sviz, je 18 milijonov evrov v letu 2023.

Dogovor z zdravniškim sindikatom Fides pa po navedbah ministrstva nima predvidenih finančnih posledic. "Ob tem naj poudarimo še, da sprejete spremembe ne ogrožajo vzdržnosti javnih financ," so še dodali.

Vzgoja in izobraževanje

Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. S tem se bodo plače pomočnic vzgojiteljic zvišale za štiri plačne razrede, in sicer z izhodiščnega 22. plačnega razreda v 26. plačni razred. Opredeljeni pa sta tudi uvrstitvi delovnega mesta strokovnih delavcev z nazivom višji svetnik in delovnega mesta asistent.

Plače se bodo zvišale tudi mladim raziskovalcem, in sicer z upoštevanjem dviga 1. aprila za štiri plačne razrede v 36. plačni razred, asistentom z univerzitetno izobrazbo pa za dva plačna razreda, prav tako v 36. plačni razred.

S 1. januarjem pa bodo po napovedi premierja Roberta Goloba 600 evrov bruto mesečnega dodatka prejemali funkcionarji v pravosodnem sistemu, torej sodniki in tožilci.

Vlada je sicer danes potrdila tudi stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Ta med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev Fidesa v predvidenem ločenem plačnem stebru za zdravstvo. Če ta do 1. januarja 2024 ne bo začel veljati, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih.