Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, uvaja tri nova ministrstva, in sicer za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Štirim ministrstvom se ob tem spreminjajo pristojnosti in imena, dve vladni službi pa postajata ministrstvi.

Kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v svoji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ-ja poudaril, da je vlada z ustanovitvijo ministrstva za solidarno prihodnost dala jasno sporočilo, da je treba v ospredje politik postaviti tri teme, ki so bile v preteklosti zanemarjene, in sicer stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo.

Na področju stanovanjske politike je treba razviti in okrepiti mrežo javnih najemnih stanovanj, ki bodo dostopna, kakovostna in varna, saj trg tega ne zagotavlja, je pojasnil. Politike na tem področju po njegovih besedah niso bile razvojno usmerjene, še redkeje pa podprte z ustreznimi finančnimi viri. Opozoril je tudi, da se nacionalni program na tem področju ni izvajal.

Maljevac je napovedal, da bodo v okviru novega ministrstva do konca mandata oblikovali stabilen in robusten sistem, ki bo v prihodnjem letu lahko zagotovil 1000 stanovanj, do konca mandata pa 2000 stanovanj letno, je dejal Maljevac. Zavezal se je tudi, da bodo pred iztekom nacionalnega stanovanjskega programa leta 2025 pripravili novega.

Še letos pa bodo po njegovih napovedih pripravili ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj, ki je vplivalo na dvig cen in manjšanje ponudbe najemnih stanovanj predvsem v mestih. Do konca mandata bodo uredili področje minimalne dolžine najemne pogodbe, regulacije najemnin in učinkovitejšega reševanja sporov, je še dodal.

Na področju dolgotrajne oskrbe so po njegovih besedah ključne sistemske rešitve na ravni države. Napovedal je spremembe sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi, saj da je ta neizvedljiv, predvsem zaradi nejasno določenih splošnih pogojev za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe. S prenovo zakona morajo po njegovih besedah zagotoviti tudi širši nabor kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ter drugače opredeliti storitve.

Napovedal je tudi zagotovitev dodatnega financiranja dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev informacijskega sistema. Kot je poudaril, je nujna krepitev javne mreže dolgotrajne oskrbe s ciljem zagotavljanja storitev vsem državljanom, predvsem pa je treba zagotoviti starejšim, da ostanejo čim dlje doma.

Na področju ekonomske demokracije je po njegovih besedah cilj vključevati državljane v proces sprejemanja odločitev s spodbujanjem lastništva zaposlenih. Podjetja v lasti zaposlenih so bolj družbeno odgovorna, bolj vključujoča, bolj trajnostna in učinkovitejša, je dejal.

Kot je pojasnil, pri tem ne bo obveze, ampak želijo s sprejetjem ustrezne zakonodaje in ustanovitve podpornih institucij omogočiti porazdelitev lastništva kapitala in odločitvenih pravic v tistih podjetjih, ki bodo to prepoznala kot dodano vrednost zase in za svoje zaposlene.

"Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo," je predstavitev sklenil Maljevac.

Številna vprašanja o dolgotrajni oskrbi

Maljevac je odgovarjal tudi na vprašanja poslank in poslancev. Na vprašanje Karmen Furman (SDS), kdaj bo zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi, je spomnil, da novela zakona, potrjena na novembrskem referendumu, prelaga izvajanje zakona s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Tega se bodo po njegovih zagotovilih držali.

Na vprašanje več opozicijskih poslancev, kakšen bo sistemski vir financiranja dolgotrajne oskrbe, pa je odgovoril, da so v načrtu za okrevanje in odpornost že podane "neke zaveze", medtem ko za podrobnejšo izvedbo potekajo pogovori z ministrstvom za finance.

Tudi vprašanje kadrov v dolgotrajni oskrbi, ki so ga poudarjali v SDS-u, so že začeli reševati, je zagotovil. Pri tem intenzivno sodelujejo s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, vključili pa so tudi zavod za zaposlovanje. Podrobnosti o urejanju kadrovske problematike na področju dolgotrajne oskrbe bodo sicer znane februarja, ko bo javna predstavitev tako analize stanja kot predlaganih ukrepov. Ob tem je izpostavil pomanjkanje kadrov na področju pomoči na domu, kar bodo morali rešiti in tudi finančno dodatno podpreti, da se ne bi razrasel črni trg.

Pri vprašanjih, povezanih s stanovanjskim področjem, se je strinjal, da so evidence na tem področju pomanjkljive. Oblikovali jih bodo v skladu s priporočili Računskega sodišča, je zagotovil. Ob vprašanju o aktivaciji sklada nezasedenih stanovanj pa je dejal, da lahko oddajanje spodbudijo na različne načine. Aktivacije se bodo lotili glede na vzroke, zakaj so stanovanja prazna. Nekatera so prazna zaradi špekulacije in kopičenja stanovanj kot oblike naložb, nekatera so prazna zaradi sprememb v lastnikovem življenju, nekatera pa zaradi lokacije, je povedal.

Na vprašanje glede dodeljevanja zgrajenih stanovanj je odgovoril, da upa, da bodo splošno dostopna, ker bo stanovanj dovolj, prednost pa bodo imeli tisti, ki stanovanja še nimajo, in tisti z nižjimi dohodki.

Med drugim je naštel tudi nekatere lokacije predvidenih stanovanj v več krajih po Sloveniji, ob čemer mu je poslanka SDS-a Anja Bah Žibert očitala, da je nekorektno reči, da bodo letos gradili tisoč stanovanj, če potem našteje stanovanja, ki se že gradijo na račun stanovanjskega sklada in evropskih sredstev.

Na vprašanje glede zaposlitev na ministrstvu in prostorov novega ministrstva pa je odgovoril, da bodo kadri prišli z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z ministrstva za zdravje ter z ministrstva za okolje in prostor, potrebne pa bodo tudi dodatne zaposlitve v okviru sprejetega kadrovskega načrta. Rešitev za prostorsko vprašanje pa iščejo skupaj z ministrstvom za javno upravo, je še pojasnil.

V izjavi za medije po predstavitvi je ministrski kandidat pojasnil še, da imajo za prostore začasno rešitev, tako da lahko od prvega dneva delujejo s polno paro. Povedal je še, da bosta državna sekretarja na novem ministrstvu Luka Omladič in Klemen Ploštajner.

V četrtek zaslišanih pet ministrskih kandidatov

V četrtek so zaslišanja pred poslanci uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

V petek pa so poleg Maljevaca zaslišanje uspešno opravili še kandidati za ministra za okolje, podnebje in energijo, ministra za kohezijo in regionalni razvoj ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport - Bojan Kumer, Aleksander Jevšek in Matjaž Han.

DZ bo o listi ministrskih kandidatov odločal na redni seji, ki se bo začela 23. januarja.