Zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Tridesetdnevna javna razprava o obeh predlogih se je začela v po torkovi novinarski konferenci, na kateri so predstavniki ministrstva predstavili ključne rešitev predlogov zakonov.

Kot je dejal minister za zdravje Danjel Bešič Loredan, se tako on kot njegova ekipa veselita javne razprave, ob zavedanju, "da bo izjemno burna". Po njegovih besedah gre namreč za miselni preskok, sam pa verjame, "da smo na točki, ko je naša družba danes dovolj zrela, da bo hitro prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin" in da jih bodo med javno razpravo lahko izločili iz nje.

"Sam tudi verjamem, da smo končno prišli do točke, ko lahko dosežemo širši družbeni, politični in socialni konsenz o zdravstvu, ker smo končno razumeli, da je zdravje nacionalnega pomena in da se moramo za zdravje dogovoriti o spremembah odločno in takoj," je poudaril.

Po postavitvi temeljev sledi nadgradnja zakonskega predloga o ZZZS-ju

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je v torek javnosti predstavila predlog zakona o ZZZS-ju. Po njem zavod ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je poudarila. Predlog zakona bi uvedel dvotirno vodenje ZZZS-ja s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine. "Ob tem posebej poudarjam, da v skupščini večino ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb," je dejala. Dodala je, da mora ZZZS postati glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev.

Sorodna novica ZZZS lani za bolniške odsotnosti namenil 700 milijonov evrov

V naslednjem koraku pa je nadgradnja zakonskega predloga predvidena s prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zdaj pa bodo najprej "nastavili temelje". Predlog zakona opredeljuje jasno določene ter vnaprej predvidene in opredeljene vloge deležnikov, s ciljem zmanjševanja morebitnega sistemskega nasprotja interesov oz. neučinkovitega poslovanja zavoda, je pojasnila državna sekretarka.

Zakon bi po besedah državne sekretarke tudi ustrezneje uredil institut soglasja k splošnim aktom, pri čemer uvajajo aktivno vlogo države za zdravstveni sistem. "Zakon po našem mnenju napisan na način, da omogoča bistveno bolj aktivno sodelovanje med deležniki – med, po našem mnenju, dvema ključnima deležnikoma v zdravstvenem sistemu, to sta ministrstvo za zdravje in ZZZS," je poudarila. To vlogo na ministrstvu vidijo kot enega ključnih elementov, da bi lahko zdravstveni sistem na novo postavili v korist pacientov.

Pomisleki tako na ESS-ju kot znotraj koalicije

S predlogoma zakonov se je v torek seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS). Socialni partnerji so bili do njiju, predvsem do predloga zakona o ZZZS-ju, kritični.
Delodajalce med drugim moti oslabljen vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini, je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Na sindikalni strani ocenjujejo, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS-ja. Sprašujejo se, zakaj je potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Na vprašanje, kako komentira očitke, izrečene na ESS-ju, je minister Bešič Loredan odgovoril, da bodo ravno zato predloga zakonov poslali v javno obravnavo. Ključno je, da gre v zakonodajni postopek čim bolj usklajen zakon, je poudaril. Minister si tudi želi podporo vseh parlamentarnih strank, tako koalicijskih in opozicijskih. "Iskali bomo širok konsenz," je napovedal.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je izjavi za medije dejal, da je dialog prvi korak k iskanju optimalne rešitve in k temu so zavezani tudi naprej.
"Predstavitev zakonov sama po sebi še ne pomeni popolne usklajenosti znotraj koalicije. To pomeni samo predstavitev oziroma idejo, ki jo ima minister za zdravje oziroma ministrstvo in o kateri se bo še razpravljalo in usklajevalo," je dejal vodja poslancev SD-ja Jani Prednik.

Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je poudaril, da predloga še nista usklajena in bosta predmet obravnave na četrtkovem delovnem posvetu koalicije v DZ-ju. Dodal je, da imajo "vrsto pomislekov" do predlaganih rešitev. Po besedah vodje opozicijske poslanske skupine NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja bodo v stranki podprli vsako rešitev, ki bo blizu njihovemu programu na področju zdravstva.

Zdravniška zbornica predlaga reorganizacijo in ukinitev koncesij

Pri Zdravniški zbornici Slovenije pa so na torkovi konferenci o izzivih zdravstva v prihodnosti predstavili tudi zakonske predloge za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenega sistema, ki so jih oblikovali na izvršilnem odboru decembra lani.

Kot je medijem pojasnila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, je eden od predlogov reorganizacija zdravstvenih zavodov, ki bi poslovali podobno kot javna podjetja, ki bi bila še vedno v državni ali občinski lasti. Cilj preoblikovanja bi bilo povečanje konkurenčnosti javnih izvajalcev v razmerju do zasebnih.

Kot drugi predlog je navedla ukinitev koncesij in uvedbo fleksibilnejšega financiranja zdravstvenih storitev glede na spreminjajoče se potrebe pacientov. Po predlogu bi po pojasnilih Bojane Beović zdravniki z licenco in pogoji za opravljanje dela lahko opravljali svoje storitve za potrebe javne mreže.

S tretjim predlogom si želijo pri zbornici povečati agregatno ponudbo dela zdravnikov z uvedbo instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev. Gre za položaj, pri katerem bi zdravniki lahko delali bodisi kot zasebniki ali pri zasebnikih ali pa v državnih zdravstvenih ustanovah.

Med predlogi je tudi postavitev neodvisne agencije za kakovost in podporo digitalizaciji v zdravstvu. V agencijo bi morali po predlogu zbornice podatke prispevati vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, agencija pa bi med drugim obravnavala tudi vse neželene dogodke.

Zbornica predlaga tudi normativno ogrodje za administrativno razbremenitev zdravnikov, izenačitev ureditve kritja stroškov zdravstvenih storitev v tujini s kritjem stroškov zdravstvenih storitev v Sloveniji pri zasebnem izvajalcu, poenostavitev ureditve napotovanja bolnika na specialistično oziroma bolnišnično obravnavo ter povečanje transparentnosti postopkov javnega naročanja na področju medicinske opreme in medicinskih pripomočkov. Pacienti bi z uveljavitvijo rešitev pridobili, saj bi rešitve po mnenju Beović povečale dostopnost do zdravstvenega sistema.

Minister pričakuje tudi razpravo o ekscesih v zdravniških vrstah

Zadnjega dela konference zdravniške zbornice se je udeležil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je povedal v izjavi za medije, je zdravništvu v svojem imenu in in imenu vlade sporočil, naj jim posredujejo z vsemi deležniki zdravništva usklajen dokument s predlogi sprememb in rešitev. Maja bo nato vlada sklicala skupno srečanje oz. konferenco, kjer se bodo o vseh predlogih "odkrito pogovorili".

Ob dejstvu, da je zdravnikov premalo, pa Bešič Loredan od zdravništva pričakuje, da se bo pogovorilo tudi o ekscesih, ki da jih ni malo. Na vprašanje, o kakšnih ekscesih govori, je odgovoril, da nekateri zdravniki zelo zlorabljajo zakonske možnosti in delajo na dveh, treh ali štirih stolčkih.

Konference se je udeležil tudi predsednik Hrvaške zdravniške zbornice Krešimir Luetić, ki je pojasnil, da imajo na Hrvaškem podobne probleme in izzive kot v Sloveniji, pa tudi podobne poglede na rešitve. "Jasno nam je, da brez dovolj zdravnikov ni vzdržnega javnega zdravstvenega sistema. Zdravniki bi morali biti predvsem zadovoljni in izbirati javni zdravstveni sistem, ker bomo sicer priča slabljenju javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in na Hrvaškem na škodo vseh državljanov," je dejal.