Predsednica preiskovalne komisije DZ-ja Mojca Šetinc Pašek je povedala, da se je preiskava nezakonitega financiranja političnih strank do zdaj osredinila na financiranje tednika Demokracije, ki so ga opravljale občine. Pri tem so ugotovili, da je 82 oz. 83 tisoč evrov šlo za oglaševanje tednika Demokracija in podjetja Nova obzorja. Denar je prispevalo štirideset občin, županov, ki so ali člani ali blizu stranke SDS, in tudi občinska podjetja, kjer so direktorji člani ali simpatizerji stranke SDS.

"Pri oglaševanju v Demokraciji smo v bistvu ugotovili, da je prišlo do izigravanja in do zlorab predvsem medijske zakonodaje, zato bomo celotno zadevo predali za začetek medijskemu inšpektorju, prav tako pa na podlagi zaslišanja prič v zvezi s tem oglaševanjem občin dobivamo številne klice o tem, da priče, ki smo jih zaslišali na komisiji, ta zaslišanja so potekala javno, vse priče niso izpovedovale komisiji resnice in zaradi tega v preiskovalni komisiji preučujemo tudi možnost vložitve kazenske ovadbe zoper posamezne priče zaradi krivih izpovedi," je pojasnila Pašek Šetinc.

Globa za poslanca SDS-a

Komisija pa je že z 278 evri oglobila poslanca SDS-a Zorana Mojškerca, ker ni želel odgovarjati na vprašanja preiskovalcev.

Komisija je Mojškerca zaslišala konec marca glede njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si, ter o sodelovanju z Boštjanom Averjem, enem izmed kandidatov SDS-a za položaje v gospodarstvu. Aver je do julija 2021 vodil Komunalno podjetje Logatec, kjer je bil Mojškerc do nastopa poslanske funkcije nadzornik, je poročal STA

"Iz zaslišanja omenjenega poslanskega kolega je razvidno, da je med drugim posloval z Boštjanom Averjem, ko je bil poslanec SDS-a nadzornik Komunale Logatec, Boštjan Aver pa direktor Komunale Logatec, kar je seveda v nasprotju z Zakonom o integriteti," je pojasnila in dodala, da so oba prijavili protikorupcijski komisiji.

"Prav tako bomo zaradi ugotovitev preiskovalne komisije, ki izhaja iz zbrane in pregledane dokumentacije, ter zaslišanja priče primorani vsem drugim pristojnim organom odstopiti vso dokumentacijo in gradivo, ki ga hrani preiskovalna komisija v zvezi s posli poslanskega kolega in osebami, ki so bile z njim v povezavi," je napovedala. Omenjeno dokumentacijo bodo tako posredovali Fursu, tožilstvu, policiji in KPK-ju.

"Zaradi preliminarnih ugotovitev preiskovalne komisije, ki jih ponuja dokumentacija, ki smo jo preučili, je preiskovalna komisija prejšnji teden sprejela tudi sklep, da zoper dve gospodarski družbi ter večje število fizičnih oseb poda prijave na finančno upravo," je dejala.

Pritiski na zaposlene v Telekomu

Večja zadeva, je povedala Šetinc Pašek, ki so jo preučili, je bil primer Inštituta za avtorsko pravico, ki je zasebni inštitut v lasti Blaža Ranta in je aprila 2020 s Telekomom sklenil pogodbo, ki naj bi bila zelo škodljiva za telekomunikacijsko podjetje.

"Zaslišali smo več kot deset prič, ki so pojasnjevale ozadja sklepanja pogodbe in izvajanja te pogodbe, pa tudi širše splošno dogajanje na Telekomu od februarja leta 2020, ko je bilo že jasno, da bo naslednjo vlado marca 2020 začel voditi Janez Janša. Priče so nam v zvezi s tem obdobjem, od februarja 2020 pa vse obdobje tretje Janševe vlade, izpovedale šokantne zgodbe," je dejala.

"Šlo je za pritiske tako na vodilne kadre v Telekomu kot tudi na nižje vodstvene zaposlene zaradi spremenjenih političnih okoliščin. Med drugim so tik pred nastopom nove vlade v vrhu Telekoma, kot rečeno, prejeli dopis Blaža Ranta in njegovega zasebnega inštituta, ki je med vrsticami grozil s prijavami in tožbami, če z njim ne podpišejo te lukrativne pogodbe. Mediji so o tej pogodbi tudi že poročali. Pogodba je bila nato sklenjena v rekordnem času, manj kot mesecu dni od tega prvega dopisa, ki so ga prejeli. Celotno vodstvo Telekoma se je zavedalo, da gre za škodljivo pogodbo za podjetje Telekom Slovenija, zato so v pogodbo skušali vriniti čim več varovalk, da bi se lahko tudi takoj razdrla in seveda da bi zaščitili podjetje Telekom. Tega so se zelo dobro zavedali, toda naslednja uprava, ki je prišla pod vodstvom novega SDS-ovega človeka, seveda tega ni storila," je poslanka Svobode predstavila ugotovitve komisije.

"Slišali smo šokantne izpovedi o tem, da so v bistvu vse to obdobje živeli ne samo pod neko pezo pritiskov, ampak v psihozi, deležni so bili tudi fizičnih groženj, kaj se jim lahko zgodi, če ne bodo delovali, kot zapoveduje, recimo temu nova politična klima," je dodala.

Maja zaslišanje Urbanije

Napovedala je še, da nameravajo do poletnih počitnic pripraviti prvo vmesno poročilo, kjer bodo vse ugotovitve širše zajete. Vključena pa bo tudi analiza pregledane dokumentacije ugotovitev prejšnje preiskovalne komisije, ki jo je najprej vodil Jani Moderndörfer, nato pa Gregor Perič in ni mogla zaključiti svojega dela.

Sicer pa preiskovalci začenjajo pregledovati nov sklop dokumentacije, ki so jo prejeli iz vlade. Naslednja priča pa bo zaslišana 19. maja, in sicer nekdanji direktor Ukoma Uroš Urbanija.

Kaj je predmet preiskave preiskovalne skupine DZ-ja?

Preiskovalna komisija preiskuje sume nezakonitega vpliva nosilcev javnih funkcij na objavljanje oglaševalskih vsebin državne uprave, javnih zavodov in podjetij v posredni ali neposredni državni lasti, v medijih v delni lasti ali pod vplivom političnih strank ali tujih lastnikov.

Poleg vprašanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega vplivanja na člane uprav in nadzornike nekaterih večjih gospodarskih družb in podjetij v državni lasti ali z državnim deležem, med drugim Telekoma Slovenije, Pošte Slovenije in Petrola, komisija preiskuje tudi okoliščine financiranja poslovanja družb NovaTV24.si, Nova hiša in Nova obzorja založništvo. Pri tem se osredinja na obdobje od 13. marca 2020 do datuma odreditve parlamentarne preiskave konec junija 2022.