Večja kot je uvozna odvisnost in dražja kot je energija, manj primerno je v državi vzdrževati energetsko potratno industrijo ali pa se mora ta prilagoditi na trajno zvišane cene.

V prvih treh mesecih smo bili v Sloveniji vsako uro odvisni od uvožene elektrike. Ta odvisnost je skupaj znašala kar 30 odstotkov porabe.

Direktor ELES-a Aleksander Mervar pravi, da tudi Holding Slovenske elektrarne zmanjšuje proizvodnjo v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj in energijo raje uvaža. Lani nam jo je zagodla še suša.

"Lani je bila uvozna odvisnost posledica hidrologije. Letos tega ni, imamo drug problem – izkopane količine lignita v premogovniku Velenje so daleč od pričakovanih količin zaradi znanih problemo v lanskem letu," pojasnjuje Mervar.

Potem ko je bil proizvajalec aluminija Talum, prej največji industrijski porabnik električne energije v državi, pred kratkim prisiljen končati elektrolizo, se je uvozna odvisnost zmanjšala za okrog osem odstotkov. Te številke se bodo pokazale s časovnim zamikom.

"Če je normalna poraba, če ni pretresov v gospodarstvu, je naša normalna uvozna odvisnost med 15 in 20 odstotki," pravi Mervar in dodaja, da Slovenija dolgoročno ne bo primerna za visokoenergetsko intenzivno industrijo.

Geostrateško je naša država umeščena med relativno poceni Balkan in drago Italijo in Avstrijo. Vse okoliške države so neto uvoznice energije, odvisne od borznih cen.

"Slovenija na žalost dolgoročno ne bo primerna dežela za energetsko potratno industrijo," poudarja.

Industrija se že zaveda, da ne bo več deležna cen elektrike po 50 evrov na megavatno uro. "Tista industrija, ki ne bo sposobna imeti 180 evrov v stroških, ne bo preživela," je še opozoril.

Tudi porabniki elektrike, to smo vsi, moramo vedeti, da bo treba zeleni prehod plačati, kot ga plačujejo Nemci, dodaja Mervar. Tam imajo gospodinjstva že zdaj štirikrat višje končne cene elektrike od slovenskih.