"Ne samo, da pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ni uboj ali celo umor, ampak prav nasprotno – je najbolj etična potrditev avtonomije, svobode in pravice do dobrobiti trpečega posameznika," je zapisal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.

Po njegovih besedah gre pri evtanaziji za pomoč osebi, ki zaradi bolezni izredno trpi, ki nima na razpolago drugih načinov, da bi ustrezno ublažila trpljenje, in ki se za končanje življenja odloči z vidika svoje blaginje, ki je prenehanje neznosnega trpljenja.

S tem omogočamo osebi, da se odloči za končanje življenja, kar je njena legitimna odločitev, potrditev svobode glede odločanja za lastno blaginjo v pogojih neznosnega in nerešljivega trpljenja, so dodali in poudarili, da je največja pozornost zakonskega predloga namenjena prav temu, da se ugotovita volja in upravičenost osebe, ki želi uveljavljati pravico.

Varovalke so številne in umeščene na različne ravni presoje, so prepričani. Prav tako so utemeljene na preučitvi praks držav, ki imajo podobne zakone že dalj časa. Naključno ali ne, so to prav države, ki imajo zgodovinsko največjo tradicijo spoštovanja človekovih pravic ter vrednost svobode in avtononomije, so dodali v Levici.

Pomembna, a občutljiva tema

Vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na eni strani pomembna, a hkrati tudi izjemno občutljiva tema, pa so sporočili iz Gibanja Svoboda. Zato so prepričani, da mora biti odločitev o tem sprejeta na podlagi temeljite razprave, ki vključuje tudi oziroma predvsem strokovne argumente, in širšega družbenega soglasja. Kot je že pred časom poudaril vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, "mora biti to tema vseh državljank in državljanov, ne pa zgolj odločitev katere koli politike".

Iz SD-ja so sporočili, da podpirajo pravico posameznika do izbire za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Vprašanje dostojnega prenehanja življenja pa zahteva nujno široko družbeno soglasje.

"Naša prioriteta je kakovostno življenje vseh, zato smo kot socialna država dolžni razviti kakovostne socialne in zdravstvene storitve, ki bodo onemoglim in hudo bolnim zagotovile lajšanje stisk, bolečine in osamljenosti. Treba je razviti dolgotrajno in paliativno oskrbo, negovalne bolnišnice in programe hospic tako na domu kot tudi v posebnih ustanovah," poudarjajo v SD-ju.

Predlog zakona pripravila Srebrna nit

Avtorji zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki omogoča pomoč v skrajni stiski posameznika ob koncu življenja in so ga pripravili v okviru Srebrne niti, so na začetku aprila zaprosili za določitev šestmesečnega roka, v katerem bodo zbirali 5000 podpisov za vložitev predloga zakona v DZ.

Predlog ima varovalke, da ne bo zlorab, so pojasnili. Predlog zakona bi uzakonil pravico polnoletnih, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč za dostojanstveno končanje svojega življenja.