Reprezentantka Bežigrada, ki nastopa v kategoriji do 63 kilogramov, je bila namreč srebrna že na svetovnem prvenstvu 2021 v Budimpešti, ko jo je v zadnji borbi prav tako premagala Agbegnenou. Slovenska zbirka odličij na tovrstnih tekmovanjih se je povečala na 15.

V zelo izenačenem finalu sta imeli obe tekmovalki nekaj priložnosti, odločil pa je met Francozinje pol minute pred koncem in zaključni prijem v nadaljevanju.

Predtem je odločneje začela Agbegnenou in Slovenka je kmalu prejela kazen, nato pa je Andreja Leški popolnoma vzpostavila ravnotežje in tudi tekmici se je ob zaslonu prižgala rumena pika za opomin. Odločila je malenkost.

"Po polfinalu se še nisem hotela sprijazniti z drugim mestom. Šla sem gor, pokazala vse, kar sem imela v rokavu. Napakica me je stala rdeč našitek, ki ga nosijo svetovni prvaki, a sem presrečna," je povedala 26-letna Koprčanka, ki že več let živi in trenira v Ljubljani.

Kljub slabšemu letu 2022 je verjela v svoj uspeh: "Čakala sem ta trenutek, ko se vrne vse, kar vložiš. Hvala Bogu, da se mi je to vrnilo prav na svetovnem prvenstvu. Zadnjih nekaj mesecev res garamo kot živine, tudi skupaj z drugimi ljubljanskimi klubi v novem centru, kjer so nam šli zelo na roke. Na tem bom zdaj motivirano delala naprej."

V medsebojnih dvobojih z Agbegnenou (v spominu ostajajo odločilni boji te tekmovalke s Tino Trstenjak na OI v Riu de Janeiru in Tokiu) je Slovenka še četrtič izgubila, čeprav je bil tokrat položaj ugodnejši, saj se je 30-letna Francozinja vrnila po 18-mesečnem premoru in porodniškem dopustu. Treninge je začela šele februarja, vseeno pa je ugnala prav vse tekmice. Za nameček je na podelitev počakala s hčerko Atheno v naročju in verjetno ji bo namenjena tudi plišasta maskota, ki jo v Katarju prejmejo dobitniki kolajn.

Kako je potekala pot do medalje?

V polfinalu je Andreja Leški ugnala 20-letno Nizozemko Joanne van Lieshout po 3:39 minute podaljška. Slovenska tekmovalka je vseskozi nadzirala borbo, posebej v dodatnem delu, ko je pri dveh metih le nekaj centimetrov zmanjkalo za odločilno točko, enkrat pa je imela nastavljen vzvod, a akcije ni dokončala.

Z zmago je trenerja Luko Kuralta prisilila, da nadene obleko, ki je obvezna ob tatamijih v boju za kolajne.

"Presrečna sem. Danes se je vse sestavilo kot 'puzzle'. Srebrna sem že bila, zdaj želim še korak naprej," je pred odhodom na pripravo za odločilno borbo slovenskim novinarjem zaupala slovenska junakinja letošnjega SP-ja.

Za to izjavo je bilo potrebnih pet zmag. Zelo napet je bil prvi dvoboj. Nosilka treh odličij z azijskih prvenstev Jing Tang se je izkazala za zelo hitro in tehnično dobro podkovano tekmico. Vseeno so izkušnje Koprčanke pretehtale, minuto in 42 sekund pred koncem je dosegla odločilni vazari. S taktično zrelo borbo je Leški prednost obdržala do udarca gonga.

Dvoboj z Afganistanko Nigara Shaheen je bil po izjemno dolgem čakanju ekspresen. Za spoznavanje je bilo dovolj nekaj sekund, po vsega 17 pa je sledil odločilni met.

Izraelka Inbal Shemesh, letos sicer druga v Antalyi, proti suvereni Slovenki ni pokazala veliko juda in po treh kaznih morala predčasno z blazine.

V četrtfinalu je Andrejo Leški čakal, vsaj glede na danes videno, težek dvoboj z 22-letno Lauro Fazliu s Kosova. Ta je lani osvojila srebro na EP-ju, bila nato redno na stopničkah na največjih tekmah, dvakrat pa je ugnala tudi Slovenko. Tokrat odločna Primorka pa je popolnoma nadzorovala dvoboj in ga predčasno sklenila z metom ter akcijo, ki jo je za ipon podaljšala s končnim prijemom. Naslednja borba jo je pripeljala do novega odličja.

"Šla sem iz tekme v tekmo. Morala sem zmagati petkrat in dan je bil dolg. Posebej pomembno je bilo na uvodu in v četrtfinalu. Takrat sem si rekla, da je ta tekma najpomembnejša. Najbolj naporen je bil seveda polfinale z Nizozemko, ki je imel skoraj štiri minute podaljška," je razložila Leški.

Bronasti medalji sta osvojili Madžarka Szofi Özbas in Joanne van Lieshout.

V četrtek bo slovenske barve na SP-ju v kategoriji do 70 kg branila Anka Pogačnik.