Po skoraj dveh desetletjih prizadevanj za sprejetje zakona o psihoterapiji, Slovenija, kot ena redkih držav Evropske unije, še vedno nima urejenega tega področja.

Hitro menjajoče se vlade in s tem ministrske ekipe sprejetje zakona o psihoterapiji vsakič znova postavijo na izhodiščno točko. Kot razlaga direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda na Dunaju Miran Možina, je z nastopom vlade Roberta Goloba sicer vzniknilo novo upanje, saj je ministrstvo to tematiko spet postavilo na dnevni red. "Zdaj se trenutno spet nekaj premika, vendar spet, vsaj za zdaj, na neučinkovit način," je dejal Možina.

Psihoterapevti so ministrstvu za zdravje konec lanskega leta sicer ponudili predlog zakona, a uradnega odgovora niso prejeli.

"Tako da smo bili najprej sami presenečeni, ker je ministrstvo za zdravje najprej objavilo novico, da bo šel zakon v javno razpravo. Nismo vedeli, o katerem zakonu govorijo. Potem so si premislili in ustanovili novo delovno skupino, ki pa še ne deluje," je pojasnila Urška Kranjc Jakša, predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Od preteklih obljub je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ponudil nove. Na petkovi okrogli mizi NIJZ-ja je namreč napovedal, da sprejetje zakona o psihoterapiji še vedno ostaja ena od prioritet ministrstva do konca letošnjega leta.

"V kratkem bo oblikovana zelo široka skupina, tako uporabnikov kot strokovnjakov. Zavrteli bomo še nekaj krogov, mesec ali dva, vzporedno pa proučujemo zakon," je dejal minister za zdravje.

Po mnenju stroke je sprejetje tega zakona nujno. S tem bi namreč zaščitili tako uporabnike, ki trenutno nimajo varovalke o kakovosti prejete pomoči, kot psihoterapevte. Ker poklic ni reguliran, se za psihoterapevte lahko izdajajo tudi ljudje brez primerne izobrazbe.