V nedeljo bo Slovenija praznovala 32. obletnico osamosvojitve, že danes pa so v počastitev dneva državnosti po državi potekale številne slovesnosti. Osrednja državna proslava je bila zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Državna proslava se je ob 21.15 začela s prihodom praporščakov, zastavonoš in častne enote, sestavljene iz policijskega orkestra in častne garde Slovenske vojske. Sledil je prihod najvišjih gostov po rdeči preprogi, med njimi predsednika vlade Roberta Goloba, predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, predsednika DS-ja Marka Lotriča in slavnostne govornice, predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je pregledala tudi častno gardo.

Pirc Musar: Vsi se moramo zavzemati za do človeka prijazno državo

"Srečna sem, ker živim v obdobju, ko se gradi nov mejnik slovenske zgodovine, ko tudi ženske prevzemamo pomembna mesta v upravljanju naše družbe. Takšnih mejnikov je še veliko. Ne smemo namreč pozabiti: govoriti slovensko na območju Slovenije stoletja ni bilo samoumevno. Poskušali so nas razkosati, podjarmiti. Vsemu temu smo se uprli in zmagali. Izborili smo si lastno, samostojno državo; kljub okolju, ki nam v preteklosti pogosto ni bilo naklonjeno," je v slavnostnem govoru na osrednji državni slovesnosti povedala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Dotaknila se je nedavnih političnih razprtij glede spomina na čas osamosvajanja: "Zgodovinarji potrebujejo svoj čas, da opišejo dogodke in jih osmislijo. Pri tem ne potrebujejo vmešavanja politikov." Po njenih besedah strankarsko narekovanje spominjanja in zaznamovanja za Slovenijo pomembnih zgodovinskih dogodkov privede "celo do absurdnih okoliščin, ko se dnevi spomina uvedejo tako rekoč čez noč in na enak način tudi umaknejo. Klin se s klinom v politiki pač ne izbija. Takšna dejanja razdvajajo, ne združujejo. Odražajo nestrpnost do drugače mislečih, nestrpnost, ki dopušča prav vse, tudi namigovanje na državljansko vojno."

"Kakšno državljansko vojno? V imenu koga? Za koga? Ali je res vsem jasno, da državljanska vojna pomeni prelivanje krvi? Takšno razmišljanje spominja na neke pretekle čase," je poudarila. In se vprašala, ali smo morda v vseh teh desetletjih prezrli, da je "resnična, državniška pot iz pasti zgodovine pravzaprav sprava med intimo, pravom in svobodo". Intima je bolečina svojcev, ki so izgubili svoje ljubljene v vojni ali po njej, pravo je pot zadostitve pravici za vse, ki so svojce izgubili v zunajsodnih pobojih ali na protipraven način, je naštela in dodala: "Svoboda pa je trdno zavedanje, da brez odločnega ne fašizmu in nacizmu, brez preštevilnih življenj, ugaslih v boju zoper okupatorski jarem, razkosano domovino in uničevanje zmotno podcenjujoče 'manjvrednih narodov' ne bi bilo Slovenije kot samostojne entitete po letu 1945 in ne bi bilo Slovenije kot samostojne države po letu 1991."

Prepričana je, da se moramo vrniti k temu, s čimer dosegamo najboljše uspehe, in biti sposobni osredotočenja na naše skupne interese. "Vse to pa pomeni, da moramo biti vključujoča družba, ki išče soglasje glede svojih sedanjih usmeritev, da bi žela sadove naših skupnih zavez in odgovornosti za njihovo uresničevanje v prihodnje – ne le za sedanje generacije prebivalcev in prebivalk naše države, ampak tudi za zanamce."

Zato se moramo po njenih besedah prav vsi, posamezniki na različnih vodilnih mestih pa še posebej, zavzemati za do človeka prijazno državo, za pravno državo brez kompromisov, za vrhunsko diplomacijo, za kakovostno gasilsko službo, vojsko, policijo, ki v ospredje postavljajo skrb za varnost prav vsakega, za šport, odprt za vse, za nevladne in humanitarne organizacije, za nemoteno in neodvisno delovanje medijev.

Država namreč ni le peščica voditeljev, temveč ljudje. "Več kot nas je, ki v srcu dobro mislimo, lažje nam bo vsem opravljati svoje naloge in soustvarjati državo, kakršno si želimo in tudi zaslužimo," je dodala.

Dela politike na proslavi ni bilo

Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti, ki jo je letos s sodelavci pod naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne ... pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. Izhodiščne teme proslave so bile podnebna in okoljska kriza ter vprašanje razmisleka o odnosu med naravo in državnostjo.

Državna proslava je sicer potekala brez udeležba dela politike – predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janše, prvega predsednika vlade v samostojni državi Lojzeta Peterleta, nekaterih predstavnikov koalicijske stranke Levica in opozicijske stranke NSi. So se je pa udeležili predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije in drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotna sta bila tudi nekdanja predsednika republike Borut Pahor in Danilo Türk.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke pred 32 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.

Podpredsednik DZ-ja Krivec: Združimo najboljše, kar premoremo

Podpredsednik DZ-ja in poslanec SDS-a Danijel Krivec se je v nagovoru na slavnostni seji DZ-ja ozrl na čas, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državo. "To je bil čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi velike negotovosti. Pogum in odločnost vseh, ki so takrat sprejemali ključne politične odločitve, sta presegla dvome in omahljivost mnogih," je dejal.

Čas osamosvajanja pa so zaznamovale tudi sanje o novem, boljšem življenju. "Je danes tako? So se naše sanje uresničile ali smo sanjali zaman," se je ob tem vprašal. Kot ugotavlja, številni menijo, da je v Sloveniji marsikaj narobe, da so človekove pravice kršene, da je ulica zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev, da civilna družba izstavlja račune, medtem ko zmanjkuje denarja za zdravstvo, ceste, domove za ostarele. Spet drugi menijo, da je v Sloveniji živeti čudovito, je strnil.

Po več kot treh desetletjih tako po mnenju Krivca postaja vse očitneje, da pravičnost, spoštovanje, enakopravnost, svoboda in solidarnost različnim ljudem različno pomenijo. "A ne glede na to je nujno, da v družbi obstaja temeljno soglasje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo," je poudaril.

In Slovenija danes je v krizi, je prepričan Krivec, ki se je ob tem obregnil tudi ob odločitev ustavnega sodišča o odpravi zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija in ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Obenem je poudaril, da se je slovenski narod na plebiscitu izrekel tudi proti življenju v Jugoslaviji in komunističnemu režimu. A danes se po njegovem prepričanju zdi, da se nekaterim toži po tistih časih.

Zato moramo združiti najboljše, kar premoremo, da bodo sanje o boljšem življenju izpred 33 let, ki so spremljale glasovanje na plebiscitu, postale resničnost, je še dodal.

Zbrane je pozdravila tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da je bila "pot do svobodne Slovenije dolga in trnova, zato se danes s ponosom in z globokim spoštovanjem lahko ozremo nazaj na vse uspešno premagane nevarnosti, da nam morda ne bi uspelo, na premagane prepreke in nevšečnosti, ki so jih zmogli ljudje, ki so se zavzeli za našo neodvisnost in našo svobodo". "Država je bila zgrajena na temeljih demokracije, enakosti, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic. To so vrednote, ki ostajajo naš temelj in nas kot nevidna vez medsebojno povezujejo in osmišljajo našo družbo," je dejala.

Nataša Pirc Musar sprejela svojce padlih

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na sprejemu svojcev padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 v predsedniški palači dejala, da imajo s svojimi dragimi z državo posebno, neločljivo vez, ki je bila stkana iz ljubezni do domovine in neizmernega poguma. "Vaši možje, očetje in sinovi so za svojo domovino, za vse nas, dali največ, kar so imeli – svoje življenje. Vsi ranjeni pa z globokimi ranami živite še danes."

Po njenih besedah so padli dali neprecenljiv dar, stabilno in mednarodno priznano državo, v kateri ima vsak možnost, da uresničuje svoje potenciale in v kateri so v ospredju vrednote, kot so miroljubnost, sožitje, dostojanstvo, vladavina prava in človekove pravice.

Države, ki želijo napredovati in se razvijati, morajo spoštovati svoje temelje in zgodovino, hkrati pa znati gledati v prihodnost, je spomnila. Med primeri poenotenja po osamosvojitvi je Pirc Musar naštela vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, na neki način pa tudi uspešno kandidaturo za nestalni sedež v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

"Večkrat sem omenila, da si želim poenotenja politike glede ključnih vsebin, ki so pomembne za razvoj Slovenije. Vsebin, ki jih je treba graditi prek več mandatov," je predsednica pozvala k upravičenju velike cene, ki so jo plačali padli v vojni za Slovenijo.

"V prelomnih časih je celotna Slovenija bila z enim, velikim, enotnim srcem. In ko to dosežemo, takrat kot narod res zmoremo vse," je sklenila svoj nagovor.

"Praznični dnevi imajo za nas povsem drug pomen kot za večino Slovencev. Za nas so to dnevi, prežeti z bolečino in spominom na naše očete, može in sinove," pa je dejala Jasmina Molan, hčerka padlega v vojni za Slovenijo Jerneja Molana.

"Zaradi vseh padlih in vseh, ki so danes tukaj z nami, kljub vsem brazgotinam, ki jih nosijo v sebi ali na sebi, imamo danes svojo državo," meni Molan. Dodala je, da je bilo leta 1991 čutiti odločnost braniti slovensko ozemlje, ko je bila politična modrost podkrepljena s politično strpnostjo in odgovornostjo. Tega si želi tudi v prihodnje, "bodimo do Slovenije prijazni tudi ljudje, ki v njej živimo".

Lotrič: Skupaj zmoremo velike reči

V državnem svetu je potekala slavnostna seja. Predsednik DS-ja Marko Lotrič je v govoru poudaril, da Slovenci skupaj zmoremo velike reči, in spomnil na nekatere izjemne Slovence. Demokracije v Sloveniji danes ne bi živeli, če pred nekaj več kot 32 leti izjemni posamezniki ne bi premogli modrosti in zavedanja, da je za enotnost naroda, za uspeh na plebiscitu, ključna enotnost politike, je dejal.

"Sodelovanje je bilo tisto, ki nas je pripeljalo do dneva državnosti. Sodelovanje posameznikov, ki so lastne parcialne interese potisnili na stran z namenom doseganja višjega cilja v dobrobit vseh državljank in državljanov," je poudaril in dodal, da smo bili temu sodelovanju priča še nekajkrat, denimo v času prizadevanj za polnopravno članstvo v zvezi Nato, pa tudi v času pogajanj za članstvo v EU-ju.

Skupaj po njegovih besedah zmoremo velike reči. Pred nami je še mnogo izzivov, mnogo zahtevnih vprašanj čaka na odgovore. Med drugim tudi uvedba druge ravni lokalne samouprave, pokrajin, ki jih imamo zapisane v slovenski ustavi, moči, da jih uvedemo, pa do danes še nismo premogli, je dejal.

Med zahtevnimi vprašanji je izpostavil tudi iskanje ravnovesja med zasledovanjem okoljskih ciljev, opolnomočenjem kmetijstva in gospodarstva ter vprašanje energetske samozadostnosti in prehranske varnosti. Pred nami so izzivi, povezani s spreminjajočo se demografsko sliko Slovenije in starajočim se prebivalstvom, pa tudi upadanjem rodnosti, je navedel.

Do samostojne države so nas po njegovih besedah pripeljali ponos, pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. "Verjamem, da bomo premogli dovolj modrosti in občutka odgovornosti, da bomo znali črpati navdih iz vrednot osamosvojitve, da bomo znali črpati iz zgodovinskega in sodobnega znanja in narediti odločne, poenotene korake ter s tem zagotoviti državljankam in državljanom življenje v trajnem miru in blagostanju," je sklenil.

Poklukar: Spominjamo se neustrašnosti naroda

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v poslanici pred dnevom državnosti in dnevom policije zapisal, da je junij posebej prazničen, saj se s ponosom spominjamo neustrašnosti, požrtvovalnosti in enotnosti naroda. Levji delež pri postavljanju temeljev domovine pa so s pogumom, predanostjo in odločnostjo nosili policisti, je spomnil.

Tudi pozneje so se policisti pri svojem delu spopadali s številnimi varnostnimi izzivi in novimi oblikami kriminala, na katere so se vselej ustrezno odzvali in zagotavljali visoko stopnjo varnosti, je dodal.

Dotaknil se je tudi človečnosti, ki je bila pogosto na preizkušnji, in družbenih dilem ob iskanju pravega ravnotežja med človekovimi pravicami in rabo represije. Poklukar je zapisal, da je prava pot demokracije, dialoga in spoštovanja človekovih pravic, kar mora biti ustrezno uravnoteženo z varnostjo in redom. "Vi se ste namreč tukaj predvsem zato, da skrbite za varnost in red," je nagovoril policiste.

Ti so namreč tisti, ki varujejo življenja in premoženje, ki preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo kazniva dejanja, skrbijo za prometno varnost, nadzirajo državno mejo ter so predvsem zanesljiv partner prebivalcem v lokalnem okolju, je naštel minister. Dodal je, da delo policista ni le poklic, temveč je življenjsko poslanstvo.

Dan policije

Svojo vlogo in vlogo vlade vidi v tem, da policiji zagotavljata zadostna finančna sredstva in druge pogoje za varno in učinkovito delo. Izpostavil je prenovo kariernega sistema, za kar ima "ministrstvo voljo, politično podporo in dober socialni dialog s sindikatoma", da karierni sistem oblikuje v bolj transparentno in pošteno strukturo.

"S posodobljenimi možnostmi izobraževanja in usposabljanja vam ne bo omogočeno zgolj pravičnejše karierno napredovanje, temveč tudi nadaljnji profesionalizacija in modernizacija policijskega poklica," je napovedal Poklukar.

Policiste je pozval, naj še naprej negujejo, krepijo in udejanjajo svoje vrednote, saj bodo le tako svoje delo opravljali profesionalno in še dodatno krepili tisto najpomembnejšo vez z javnostjo – zaupanje v policijski poklic.

Z dnevom policije vsako leto zaznamujemo spomin na 27. junij 1991, ko so se policisti med vojno za slovensko osamosvojitev na mejnem prehodu Holmec spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado. Policisti bodo slovesnost ob dnevu policije letos preselili v Avditorij Portorož, kjer bodo v torek od 17. ure predstavljali svoje delo mimoidočim na osrednji ploščadi v središču Portoroža. Proslavo z geslom Skupaj za varnost pa bodo v avditoriju začeli ob 20.45. Slavnostna govornika bosta v. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić in notranji minister Poklukar, so dodali na Generalni policijski upravi (GPU).

Sorodna novica Benedejčič: Zgodovinsko gledano je v Rusiji oblast mogoče zavzeti z majhnimi silami

Šarec: Država je naš dom, imejmo jo radi

Minister za obrambo Marjan Šarec je kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu državnosti v Občini Polzela v govoru spomnil na dogodke izpred 32 let. Tudi ko so prihrumeli tanki, je bilo jasno, da je slovenski narod predolgo čakal na lastno državo, se preveč boril, da bi takrat popustil. Poudaril je, da je bil 25. junij 1991 dan, ko smo se podali na težko, odločilno pot. Plebiscit leta 1990 je razblinil vse dvome, kaj si slovenski narod zares želi, je dodal. Posnetki, ki so prihajali z volišč, so bili po njegovih besedah ganljivi, in čez pol leta je pred tedanjo skupščino plapolala slovenska zastava, so sporočili z občine.

Minister je poudaril še, da je bila leta 1992 Slovenija že mednarodno priznana, kar pomeni veliko zgodbo in veličastno zgodovino. Ob koncu je zbranim čestital ob skorajšnjem največjem prazniku Slovenije. "Država je naš dom, imejmo jo radi, bodimo ponosni nanjo, saj je edinstvena," je pozval.

Lipič: S ponosom smo opazovali zastavo

Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič je pred dnevom državnosti čestital vojnim veteranom in vsem, ki so dejavno sodelovali v vojni za Slovenijo. Prav je, da se veterani in vsi branitelji Slovenije aktivno spominjajo tistega časa in zgodovinskih dogodkov, v katerih so imeli priložnosti in čast sodelovati, je poudaril.

"V vročih junijskih dneh leta 1991, pred 32 leti, smo z nestrpnostjo in tudi upanjem v mirno rešitev jugoslovanske krize pričakovali razglasitev naše samostojnosti. Zgodila se je 25. junija 1991 in v popoldanskih in večernih urah tistega dne smo s ponosom in radostjo v srcu opazovali, kako plapola zastava naše samostojne Slovenije kot njen najpomembnejši simbol," je v čestitki zapisal Lipič.

Kot je dodal, je naslednji dan, 26. junija, Jugoslovanska ljudska armada začela poskus zavzetja mednarodnih mejnih prehodov, vendar ji to v skupnem sodelovanju pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in slovenskega naroda ni uspelo.

"Prav je, da se vojni veterani in vsi branitelji Slovenije spominjamo tistega časa in tistih zgodovinskih dogodkov, v katerih smo imeli priložnost in čast sodelovati. Časa, ko smo z orožjem v roki ter ponosom in zanosom v srcu branili domovino pred eno najmočnejših armad takratne Evrope," je izpostavil.

Z globokim spoštovanjem pa se spominjajmo vseh tistih, ki so za slovensko samostojnost izgubili življenja, največ, kar so imeli, je dodal.

Delegaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo Zveze policijskih veteranskih društev Sever bosta padlim v osamosvojitveni vojni ob 17. uri položili venec pri spomeniku na Žalah.