Poleg Cretuja sta se Boštjan Reberšak in Anja Hlača Ferjančič pogovarjala tudi z njegovim pomočnikom Zoranom Kedačičem ter članoma udarne slovenske zasedbe Janom Kozamernikom in Janijem Kovačičem.

Slovenska reprezentanca tretjič igra med 16 elitnimi ekipami sveta. Po dveh tretjinah tekmovanja ter uspešnih nastopih na turnirjih na Japonskem in v Franciji zaseda 4. mesto, ima šest zmag in dva poraza. Na vrhu so Japonci, ki so edini neporaženi, sledijo Američani, Brazilci pa imajo na 3. mestu enako zmag kot Slovenci, a točko več.

V posameznih statističnih kategorijah so visoko tudi slovenski odbojkarji: kapetan Tine Urnaut je s 14 asi drugi najboljši server, Jani Kovačič je najboljši v obrambnih akcijah, Jan Kozamernik se je zavihtel med deseterico najboljših blokerjev.

Reprezentanti bodo že v soboto odpotovali na tretji turnir na Filipine. Njihovi tekmeci bodo Poljaki, Kitajci, Italijani in Nizozemci. Sklepni turnir najboljše osmerice bo od 19. do 23. julija v Gdansku.

Gheorghe Cretu, končan je drugi turnir slovenske reprezentance v letošnji Ligi narodov. Izplen je znan, tudi na drugem turnirju tri zmage in poraz. Kako ste zadovoljni s kakovostjo odbojke?
Imamo vedno več samozavesti in to je ena od stvari, ki jo moramo nadzirati. V določenih trenutkih bi morali biti še bolj osredotočeni. V določenih trenutkih je samozavest prinesla površnost. V določenih trenutkih obranimo vse, ne glede na to, kdo je na drugi strani mreže, v določenih trenutkih pa pustimo tekmecem, da nas spravijo v težave s servisi, ki naj ne bi bili težava za naše sprejemalce.

V drugem delu turnirja v Orleansu smo pogrešali Roka Možiča, za katerega upam, da bo hitro znova 100-odstotno pripravljen. Žiga Štern ga je dobro zamenjal in to je naloga igralcev, ki prihajajo s klopi. Da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zapolnijo vrzeli udarne postave.

Še vedno na trenutke poklanjamo točke tekmecem in to je treba omejiti. Vzeti moramo, kar si zaslužimo. Tekmeci vedo, da smo vrhunsko pripravljeni in vedo, da bodo težko žogo proti nam spravili na tla, ne da bi se je naši igralci dotaknili.

Slovenija je na turnirju v Orleansu pridobila v rotaciji Žigo Šterna, na katerega še niste mogli računati na prvem turnirju. Je še kdo blizu tega, da bi postal stalnica v rotaciji? Je še kdo na ravni Žige, da bi lahko enakovredno prihajal v igro?
Videli ste, da imamo širino proti Kubi, tudi proti Braziliji. Bili smo v določenem delu tekme krepko pred njimi, bili smo boljši, branili smo se odlično, reševali nemogoče in to tekmec občuti. Slovenija je realnost, v določenem trenutku tekme smo bili blizu mini preobrata z Urošem (Planinšičem, op. a.). Slovenija je velika reprezentanca, kdor koli pride na igrišče, ve, da je okoli njega še pet soigralcev, ki mu bodo pomagali. In to je velika kakovost te reprezentance.

Igralci morajo ostati hladni, morajo v vsakem trenutku verjeti. In na ta način bomo z natančnostjo in pravilnim pristopom na naši strani mreže polovili žoge, se jih dotaknili v bloku. Na obrazih igralcev se vidi, da vedo, da nobena žoga ni na tleh, preden se je dotaknejo.

Sorodna novica Slovenci dobili uvodni niz, na koncu pa (znova) morali priznati premoč Brazilcem

Kaj ste naredili s Tinetom Urnautom? Ne želimo ga preveč postarati, vendar slovenski kapetan igra pri 34 letih morda najboljšo odbojko v zadnjih letih. Kaj se je spremenilo?
Vprašajte njega. Tega ne počnem samo z njim, tako pristopim do vseh igralcev. Tako je bilo tudi s Čebuljem, s katerim sva začela s šalo, da je po novem korektor. In me je vprašal, ali sem resen in sem mu odgovoril "da, seveda sem". Enako velja za Roka in za Uroša in za vse druge.

Rad sem med igralci in jim dajem občutek, da ne glede na to, kaj prihaja, bodo podprti in zaščiteni od njihovega vodje. Včasih me lahko vidite, da sem ob igrišču pasiven, da potrebujejo samo kakšen nasvet. Znam jih poslušati, znam se pogovoriti z njimi, tudi utihniti in jih spremljati, kako se ohladijo. Iščem vse možnosti, da jim pridem blizu.

Najboljši odgovor na vaše vprašanje je, da so mi lani ponudili priložnost, da vstopim v njihova življenja, v garderobo in postanem del moštva, ki že vrsto let verjame v svoje sposobnosti. To je čar naše komunikacije.

Kako čutite predanost igralcev slovenski reprezentanci, kako jih lahko primerjate z drugimi moštvi, ki ste jih vodili? Je čutiti drugačno povezanost znotraj slovenske reprezentance ali gre za podobne izzive kot pri vseh drugih moštvih?
V vsaki družini so dobri in slabi trenutki. Po dolgih letih pridejo trenutki, ko stvari ne tečejo popolno in takrat izstopi posameznikov ego. Ampak, ker sem prvi, ki ne dela za svoj uspeh, ker ne želim zmagati zase, ampak želim biti njihova podpora in pomoč, ker sem človeški in spoštujem moštvo, pričakujem enako od njih.

To dela razliko v vrhunskem kolektivnem športu. Ker je vsak lahko vojak in za deset minut general, ko ujame vsako žogo. Vsak ima svoj trenutek, ko je pomemben, vloge se menjajo in prepletajo. To moraš sprejeti, ne glede na to, ali si trener, pomočnik, prvi ali zadnji igralec. Tako jaz vidim povezanost v moštvu in tako sem delal v vseh kolektivih.

Imel sem možnost delati s skupino, v kateri je bilo pet posameznikov z zlato olimpijsko kolajno. Ko sem vstopil v garderobo, je bil odziv, "kaj je z njim, kako se je on znašel tu"? In potrebovali so dober teden dni, da sem jaz tam za njih, zato da bodo oni igrali najboljšo mogočo odbojko. In ko so vsi mislili, da so mi šteti dnevi in tedni, sem vzpostavil povezanost v moštvu, da se je vodstvo ustrašilo, kako se me bodo znebili. Z igralci smo se povezali in stali drug za drugim. Enako je bilo v Zaksi in drugih sredinah. Kot pravimo, imamo nož na svojih kosteh. Sem samo eden izmed njih.

Sorodna novica Odbojkarji silovito odgovorili na dobljen niz Kubancev

Z moštvom se pogovarjate večinoma v angleščini, ko pa pridejo kritični trenutki, preklopite na italijanski jezik. Kako torej komunicirate z moštvom in med seboj?
Mislim, da je igralcem lažje sprejemati informacije v italijanščini, ker so vrsto let igrali v Italiji. Ko je treba določene stvari razložiti na hitro, govorim Italijansko, ko je v igri Uroš, moram govoriti angleško, sicer pa se tudi on zelo hitro uči Italijanskih fraz. Če bo kdo rekel, naj govorim v angleščini, bom pa več govoril angleško.

Igralce smo vprašali, kje bi lahko Slovenija končala letošnjo Ligo narodov. Seveda so cilji etapni, kje pa vi vidite trenutno slovensko reprezentanco, kam sodi v Ligi narodov?
Slovenija sodi med osem najboljših moštev na svetu. Vem, da bomo na Filipinih potrdili mesto med osmerico in turnir v Gdansku. Moštva, ki bodo v Gdansku, pa bodo imela možnost, da zmagajo v letošnji Ligi narodov. Razlike so minimalne, vseh osem moštev bo šlo po zmago. Ne igramo za drugo mesto, vsi hočemo zmagati. Odloča žoga ali dve. Proti Braziliji smo bili oddaljeni od zmage morda samo toliko, da se žoga ob Čebuljevem servisu ni prekucnila na njihovo stran. Tako je. In vsi vedo, da imajo veliko možnosti za zmago.

Sorodna novica Slovenke bodo olimpijsko vozovnico lovile v Lodžu, odbojkarji pa v Tokiu

Koliko lahko slovenska reprezentanca še napreduje pod vašim vodstvom? Koliko še lahko napreduje moštvo, ki že tako igra na najvišji ravni? Fantje so trikrat osvojili srebro na evropskem prvenstvu, bili četrti na svetovnem prvenstvu in si želijo prvič zaigrati na olimpijskih igrah. Kaj lahko torej vi še ponudite slovenski reprezentanci?
Najprej prinašam v moštvo kakovosti osebe, ki se znajde v skupini ljudi. Kot trener, oče, brat, prijatelj, kot nekdo, ki sem se ogromno naučil v življenju kot trener in igralec. Da ohranim moštvo povezano tudi v težkih trenutkih. Ko je preprosto, igrajo vsi vrhunsko, ko pa pridejo težave oziroma pritisk, ko pride do negotovosti, pa se pojavijo dvomi in čudne misli.

Tu sem zato, da pomagam razbliniti te dvome, te čudne misli in moštvo popeljem preko teh trenutkov. Taktično pa odbojka omogoča ogromno zamisli, idej in sprememb. Vse je odvisno od tega, kako hiter si in kako si fizično pripravljen, da te ideje izpelješ. Da si sposoben hitrega sprejemanja in izvedbe informacij.

Pasiven trener ni sposoben delati čudežev. Zato sem bolj aktiven. To je skupina zelo inteligentnih in dojemljivih igralcev, ki so pripravljeni sprejemati novosti in poskušati nove stvari. Zato rad komuniciram z njimi in razmišljam, kaj bi jim lahko ustrezalo.

Nemogoče je, da bi vse teklo ves čas tekoče. Zato potrebujem dobre sodelavce in pomočnike, da imam pravočasne informacije, s katerimi lahko v pravem trenutku razpolagam. Da jih lahko prenesem igralcem, da ostanemo povezani v težkih trenutkih. Vedo, da lahko še precej napredujejo. Ste kar daleč od Balkana, a imate še vedno precej balkanske miselnosti.