Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je po potrditvi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v DZ-ju poudarila, da so po 20 letih pogovorov o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja to tudi udejanjili. Delo se sicer po njenih besedah tukaj šele začne, zdaj bo naloga vseh, ki jih zakon zadeva, da se do konca leta organizirajo tako, da bo z letom 2024 začel veljati obvezni zdravstveni prispevek. Obenem je poudarila, da se delo pri zdravstveni reformi še zdaleč ni končalo, ampak je treba zavihati rokave in delati naprej.

Sorodna novica DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Levica za "progresivni prispevek"

Takšno mnenje delijo tudi v najmanjši koalicijski stranki Levici, kjer jeseni pričakujejo tudi pogovore o progresivnem obveznem zdravstvenem prispevku, je napovedal poslanec Miha Kordiš. Današnja "nacionalizacija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja" pa je sicer po njegovih besedah uspešno prerezala popkovino med komercialnimi zdravstvenimi zavarovalnicami in financiranjem zdravstvenega sistema.

Minister se bo moral zagovarjati

Čeprav so pogledi koalicijskih partnerjev že usmerjeni v nadaljnje korake obljubljene zdravstvene reforme, medtem še niso popolnoma potihnila ugibanja o usodi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki ga jeseni čaka zagovor v DZ-ju, saj je SDS vložil interpelacijo o njegovem delu.

Sorodna novica Premier Golob, kot kaže, še vedno podpira ministra za zdravje Bešiča Loredana

Bešič Loredan se je sicer danes (četrtek) izogibal novinarskim vprašanjem, v sredo pa se je ob robu srečanja funkcionarjev Svobode na Brdu pri Kranju tudi na štiri oči sestal s premierjem Robertom Golobom. Kot so potem sporočili iz stranke, sta se na pogovoru strinjala, da gre pri interpelaciji za nov manever SDS-a, s katerim ta nadaljuje politizacijo namesto iskanja rešitev za zdravstvo. Tako premier kot minister Bešič Loredan sicer o konkretnih očitkih v interpelaciji v javnosti še nista spregovorila, nekateri so v srednem sporočilu stranke pogrešali tudi nedvoumno sporočilo o tem, da stranka stoji za svojim ministrom.

Manjkajoče sporočilo Svobode

Sorodna novica Izhodišča za pokojninsko reformo bodo predvidoma predstavili v prvem tednu julija

A tega tudi danes iz Svobode ni bilo. "Danes je tako lep dan, po 20 letih smo sprejeli zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, dajmo vsaj danes pogledati na pozitivne stvari v zdravstvu," je na vprašanje o podpori ministru odgovorila poslanka Kozlovič. "Vse ostaja kot prej in mi delamo s polno paro," pa je zatrdil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc.

Medtem pa je veliko bolj kritičen vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj, ki je ministra v preteklih tednih pozval k odstopu. Kozlovič je sicer prepričana, da je tako Bešiču Loredanu kot Breclju v interesu izboljšati javni zdravstveni sistem, o izzivih katerega govorimo že desetletja.

Z odzivi so skopi tudi koalicijski partnerji, ki so v preteklih dneh poudarili, da minister za zdaj še uživa njihovo podporo. Predsednica SD-ja in podpredsednica vlade Tanja Fajon je tako ob odhodu z redne tedenske seje vlade danes dejala, da trenutno v vladni koaliciji ni razprave o zamenjavi ministra. "Ta hip ima podporo vladajoče koalicije, če bo prišel na mizo predlog o njegovi zamenjavi, se bomo takrat o tem tudi odločali. Zdaj pa nam je predvsem v interesu, da prispevamo s svojimi predlogi za izboljševanje zdravstva," je poudarila.

Kordiš pa je dejal, da je treba pri poteku zdravstvene reforme najti skupni jezik, ki pa je po njegovem mnenju na ravni najširšega političnega konsenza že zapisan v koalicijski pogodbi. Po njegovih besedah pa sicer ni nobena skrivnost, da minister Bešič Loredan "osebno goji vizijo bistveno bolj privatiziranega zdravstvenega sistema, kot pa smo to napisali v koalicijsko pogodbo oziroma kot so stališča Levice".

Se pa k podpori interpelaciji medtem nagibajo v opozicijskem NSi-ju, je po seji DZ-ja dejala njihova poslanka Iva Dimic. "Mogoče je res čas, da se zdravstvo vzame v prave roke," je dodala. V NSi-ju sicer menijo, da je za nastale razmere v zdravstvu v prvi vrsti odgovoren premier, ki je veliko nalog z ministra prevzel nase.