Mladi imajo danes več možnosti za zaposlitev kot pred leti, a jih delodajalci vseeno pogosto najprej zaposlijo v eni od oblik prekarnega dela. Čeprav se v povezavi z mladimi pogosto uporablja besedna zveza fleksibilno delo, Sabina Leben s Sindikata Mladi plus poudarja, da gre zgolj za drugo poimenovanje prekarnosti.

Tipičen primer obljube po fleksibilizaciji je delo dostavljavcev. "Lahko si izbereš, kdaj boš delal. Ampak če se ti v točno določenem trenutku, ko je največ dela, ne prijaviš v aplikacijo, in ne greš takrat delat, potem je možnost za tvoj zaslužek veliko nižja," opozarja Leben.

Sorodna novica Brezposelnih kar 14 odstotkov manj kot junija lani, marsikje primanjkuje delavcev

Mladi želijo opravljati dela, v katerih prepoznajo dodano vrednost in ima pozitivne družbene učinke. Prav zaradi tega po besedah direktorice Mladinske mreže MaMa Maje Hostnik obstaja prekarizacija. "V svoji ekipi vedno zaposlim mlade, ker imajo toliko več znanja na področju digitalnih kompetenc in digitalizacije," je dejala za Radio Slovenija.

Kot pravi generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije Jaka Trilar, si mladi vedno manj želijo samozaposlitve. "Mislim, da se mladim dela kar velika krivica, ko se reče, da si želijo prekarnih zaposlitev – ni res, so se pa mladi vedno bolj pripravljeni prilagajati delodajalcem," je poudaril.

Ureditev položaja prekarnosti je sicer tudi ena od zavez koalicijske pogodbe. "Priprava strategije teče, konkretnih rezultatov pa moram reči, da še ni," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Kot dodaja, je to zato, ker težavo prekarnosti rešujejo v več različnih zakonih, med drugim v zakonih o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela.