V prvem sojenju v zadevi Istrabenz – sodbo je sicer vrhovno sodišče razveljavilo – je bil Igor Bavčar obsojen na sedem let zapora, zaporu pa se je izognil zaradi zdravstvenih razlogov. Pozneje je bila sodba razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje, Bavčarja in brata Sušinski pa je v začetku septembra ljubljansko okrožno sodišče obsodilo še drugič. Bavčarju je sodišče izreklo kazen petih let zapora, Kristjana Sušinskega je obsodilo na tri leta zapora, Nastjo Sušinskega pa na dve leti.

Malo po tem je v javnost prišel posnetek, na katerem je bilo videti Bavčarja – ki se je leto in pol predtem z zdravniškim opravičilom izognil prestajanju zaporne kazni – med igranjem košarke, kar je povzročilo ogorčenje javnosti. V televizijskem pogovoru je nato takratni pravosodni minister Goran Klemenčič odgovarjal tudi na vprašanje glede možnosti, da primer zastara. Med drugim je dejal, da bo, če bo zadeva Istrabenz zastarala, "storil vse, da bodo letele glave".

Dan pozneje se je na njegove izjave odzval predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik in opozoril, da ne bo dovolil, "da kdor koli grozi z nečim, za kar sploh nima pristojnosti".

Bavčar je bil pozneje obsojen tudi pravnomočno, zaporno kazen pa je začel prestajati eno leto pozneje, konec septembra 2017. Zaradi izjave Gorana Klemenčiča se je Bavčar s pritožbo zaradi kršenja domneve nedolžnosti obrnil tudi na ustavno sodišče, a jo je tudi to – tako kot pred njim višje in vrhovno sodišče – ocenilo, da izjava ni vplivala na videz nepristranskosti sojenja, pri čemer je ustavno sodišče upoštevalo to, da so se sodišča od Klemenčičeve izjave distancirala.

Nekdanji prvi mož Istrabenza se je nato obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je primer obravnavalo 27. junija letos. V sodniškem sestavu je bila namesto slovenskega sodnika v sestavi ESČP-ja Marka Bošnjaka ad hoc sodnica Vasilka Sancin, ki jo je imenovala vlada po izločitvi Bošnjaka – ta je namreč pred odhodom v Strasbourg, ko je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zastopal Bavčarja.

Evropski sodniki so odločili, da je bilo s Klemenčičevo izjavo, s katero je ta med vrsticami prejudiciral Bavčarjevo krivdo, kršeno načelo domneve nedolžnosti, vse skupaj pa je povzročilo odziv sodišč in vlade. S tem je bilo po oceni sodišča kršena pravica do poštenega, neodvisnega in nepristranskega sojenja oz. da je bil kršen del 6. člena Konvencije o človekovih pravicah.

Kot piše v sodbi, ki jo je ESČP izdal danes, "bi morali visoki uradniki – zlasti pravosodni minister – razumeti, da so dolžni spoštovati načelo domneve nedolžnosti”.

Bavčar se je v pritožbi skliceval tudi na izjavo takratnega premierja Mira Cerarja, ki je ob predstavitvi predloga sprememb zakonodaje, s katerimi bi zaostrili pogoje za odlog prestajanja kazni, dejal, da želi vlada s tem onemogočiti, da bi nekateri, ki bi verjetno morali prestajati zaporno kazen, igrali košarko. ESČP je odločil podobno kot pri Klemenčiču – da izjave namigujejo na krivdo, preden je glede te uradno odločilo sodišče.

So pa evropski sodniki odločili, da kršitve 7. člena konvencije, ki določa, da ne sme biti nihče obsojen, če v trenutku, ko je bilo sporno dejanje (ali njegova opustitev) storjeno, to ni bilo zakonsko prepovedano, ni bilo.

Zahteval 1,5 milijona evrov odškodnine, prisodili so mu 16 tisočakov

Zaradi vsega omenjenega je Bavčar od države zahteval več kot 1,1 milijona evrov odškodnine za izgubo plače (dobrih 913.000 evrov in pripadajoče obresti), 420 tisočakov odškodnine za nepremoženjsko škodo in za plačilo stroškov postopka slabih 30 tisočakov). Evropsko sodišče pa mu je na podlagi sodne prakse prisodilo 10.000 evrov odškodnine in 6000 evrov za sodne stroške.

Proti razsodbi je glasovala sodnica Vasilka Sancin in priložila delno odklonilno ločeno mnenje, pri čemer je poudarila, da je voditelj Uroš Slak po Klemenčičevi izjavi opozoril, da nihče ne poziva, da mora sodišče Bavčarja obsoditi. Drugi evropski sodniki so po mnenju Vasilke Sancin Klemenčičeve in Cerarjeve izjave interpretirali, kot da gre za mnenje o krivdi, ne pa za mnenje o sodnem postopku. Sama ne vidi dokazov, da bi izjave kakor koli vplivale na odločitve sodišč.

Bavčar zadovoljen s sodbo

Bavčar je v odzivu na sodbo za Delo dejal, da je z odločitvijo ESČP-ja zadovoljen. "Zadovoljen sem, ker smo od začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje pogoj za zakonito sojenje. ESČP nam je pritrdilo. Sojenje ni bilo pošteno, in torej ni bilo zakonito," je dejal in dodal, da bo nadaljnje korake načrtoval na podlagi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še preučiti.