Po podatkih libijske podružnice Rdečega polmeseca je v poplavah umrlo več kot 11.000 ljudi, skoraj 20.000 jih še vedno pogrešajo. Po njihovih podatkih je morje odneslo skoraj 2000 trupel. Župan pristaniškega mesta Derna, ki je popolnoma razdejano, Abdulmenam Al Gaiti se boji, da bi bilo lahko smrtnih žrtev 20.000. Za zdaj so jih potrdili 5500, piše Guardian.

Številne so pokopali v množičnih grobiščih, a v mestu poleg pitne vode primanjkuje tudi vreč, v katere bi dajali nepokopana trupla, da bi tako preprečili širjenje bolezni. Na delu so še vedno reševalne ekipe.

K preiskavi sta ločeno pozvali obe vladi po letu 2011 razklane države, saj ena uprava, mednarodno nepriznana, vodi vzhodni, druga, mednarodno priznana, pa zahodni del države.

Generalni državni tožilec Al Sidik Al Sur je namreč eden redkih uradnikov, ki ga priznavata obe vladi in lahko uveljavlja pristojnost za celotno državo. Predstavnik vzhodne uprave je dejal, da želi, da bi preiskava poiskala odgovornost vseh, ki so storili napako ali zanemarili svoje delo, zaradi česar sta se dva jezova v Derni porušila.

Vedeli so, da sta jezova v slabem stanju

V Libiji se namreč krepi jeza zaradi neupoštevanja opozoril o slabem stanju obeh jezov in neuspešnega iskanja novih izvajalcev za vzdrževanje jezov po državljanski vojni in Natovem bombardiranju leta 2011.

Turško podjetje Arsel je leta 2007 sklenilo pogodbo za delo na jezovih, vendar je leta 2011 po izbruhu spopadov zapustilo Libijo in se ni več vrnilo, poroča Guardian.

Britanski časnik navaja poznavalca Libije Wolframa Lacquerja, delujočega v Nemčiji, ki je dejal, da, kot kaže, vzdrževalnih del na jezu, najbližjemu Tripolisu, niso izvajali že od leta 2011, za to namenjenih sredstev pa niso porabili.

Številni tuji pogodbeni izvajalci se niso vrnili v Libijo po letu 2011, ker so zahtevali odškodnino ali ker države niso imeli za varno.

Namestnik župana: Brez vzdrževanja od leta 2002

Al Džazira pa poroča, da je namestnik župana Derne Ahmed Madrud dejal, da jezov niso vzdrževali več kot dve desetletji, infrastruktura pa ni bila zgrajena, da bi prenesla posledice zadnjih uničujočih poplav. "Jezova nista bila vzdrževana od leta 2002 in nista velika," je dejal.

Kot je dodal, je bil prvi jez, ki se je porušil, visok le 70 metrov. Ko ga je voda preplavila, se je akumulirala za drugim jezom, ki se je zaradi tega porušil.

Madrud je v torek dejal, da bodo škodo, ki jo je povzročila nevihta Daniel, težko popraviti.

Pojavljajo se tudi obtožbe, da predstavniki Libijske narodne vojske (LNA) poskušajo prikriti, da so v nedeljo zvečer, ko je divjala nevihta Daniel, po televiziji državljanom naročili, naj ostanejo na svojih domovih, po nekaterih navedbah naj bi celo uvedli policijsko uro, namesto da bi ljudi evakuirali.

Rešili celotno družino

Mednarodna pomoč je v Derno začela prihajati šele v sredo popoldne, zamude so bile posledica motenj v delovanju medmrežja in neprevoznih cest. Reševalcem je v sredo izpod ruševin uspelo izvleči 39 ljudi, med njimi neko družino.

Politična delitev po letu 2011 vpliva na odziv

Predstavniki vzhodne, mednarodno nepriznane vlade, so pozvali k pomoči, a libijska centralna banka, zadolžena za razporeditev sredstev po državi, priznava le zahodno vlado.

Namestnik župana Derne Madrud je dejal, da "cenijo" pomoč rivalske vlade z zahoda države, a da Libija "potrebuje večji mednarodni napor". Dodal je, da Libija sama ne bo zmožna obnove.

Hani Šenib, predsednik organizacije Nacionalni svet za ameriško-libijske odnose s sedežem v Washingtonu, je dejal, da politična delitev Libije na vzhod in zahod močno vpliva na zagotavljanje storitev v državi, vključno z odzivom na naravne katastrofe.

Po njegovih besedah je v državi med obema stranema toliko zamer, da celo posamezniki, ki se z osebnimi avtomobili z zahoda pripeljejo na vzhod države, da bi pomagali, niso dobrodošli.
Šenib je Derno obiskal večkrat. Kot je dejal, je pretresen ugotovil, da mesto, ki je imelo 100.000 prebivalcev, ni imelo niti ene delujoče bolnišnice. Takšno stanje je bilo v mestu po njegovih besedah že v času voditelja Moamerja Gadafija.

Tega so uporniki leta 2011 odstavili z oblasti in ubili, pri tem pa je bila ključna pomoč zveze Nato, ki je državo sedem mesecev bombardiral. Od takrat je država v kaotičnem stanju, za prevlado se borijo različne milice, oblast pa ni enotna.