Župani z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja so predloge sprememb zakonov za reševanje problematike otrok, tudi romskih, iz težavnih socialnih okolij skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev vložili v DZ avgusta. V občinah na omenjenih območjih na terenu opažajo težave, medtem ko za rešitev stanja nimajo sistemske podpore države, so poudarili že pred vložitvijo predlogov v DZ.

Zakon o urejanju trga dela bi s predlogom sprememb denimo dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih, če brezposelni krši obveznosti, in s podaljšanjem najdaljše mogoče vključenosti posameznika v javna dela.

Dokler so Romi prejemniki transferjev, so zaščiteni denimo pred globami, je dejal župan občine Kočevje Vladimir Prebilič. Če bi se zaposlili, bi jim trgali od dohodka, zato nimajo interesa za zaposlitev, je dodal. Predlog bi po njegovem mnenju motiviral brezposelne tudi za vključitev v javna dela. Vendar pa je razlika med prihodkom, ki ga dobi vključeni v javna dela, in socialnimi prejemki premalo stimulativna in se brezposelni zato ne želi vključiti v javna dela, je navedel.

Županski predlogi so morda nasprotju z ustavo

Po mnenju vlade predlog ni ustrezen in ne bi prispeval k večji aktivnosti brezposelnih na trgu dela, kot so prepričani predlagatelji. Vlada meni, da predlagana napotitev na nižje kvalificirano delovno mesto že po šestih mesecih statusa brezposelnosti ni ustrezna in ne bi dosegla svojega namena. Tak predlog je lahko po ugotovitvi vlade v nasprotju z ustavno pravico do svobode dela, na podlagi katere vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Po vladnem mnenju bi se zaradi takšne ureditve delodajalci pri zaposlovanju odločali za zaposlitev brezposelnega z višjo izobrazbo, drugi brezposelni pa bi se težje zaposlili. Imeli bi torej manj možnosti za zaposlitev in bi lahko postali dolgotrajno brezposelni.

V razpravi je Aleksander Reberšek iz NSi-ja dejal, da je vsako delo častno. Tudi njegova prva zaposlitev je bila za minimalno plačo, je povedal. Sicer pa podjetja zdaj po njegovem opozorilu potrebujejo kader, a ga ne dobijo.

Darko Krajnc iz Svobode je po drugi strani opomnil, da morajo biti rešitve zakonite in usklajene z drugimi zakoni. Spomnil je, da je Evropska komisija letošnje leto razglasila za evropsko leto spretnosti, ki bi bilo lahko priložnost tudi za Slovenijo.

Predloga dopolnitve zakona o socialnovarstvenih prejemkih, po katerem socialna pomoč, če otrok ne obiskuje osnovne šole, ne bi bila več denarna, pa niso podprli. Zanj je glasovalo pet poslancev, proti pa deset. S prav takim rezultatom niso podprli niti predloga dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, po katerem bi bil otroški dodatek v primeru otrokovega neobiskovanja šole izplačan v naravi.