Varhelyi se pred objavo na družbenem omrežju X, da EU ustavlja razvojno pomoč Palestincem, ni posvetoval z drugimi člani Evropske komisije, je danes pojasnil tiskovni predstavnik komisije Eric Mamer. Zagotovil je, da EU ne prekinja niti razvojne niti humanitarne pomoči.

Varhelyi je v ponedeljek sporočil, da bo zaradi napada Hamasa na Izrael "Evropska komisija kot največja donatorica Palestincem pregledala celotni razvojni portfelj v skupni vrednosti 691 milijonov evrov". Ob tem je pojasnil, da so ustavili vsa izplačila in začeli celovit pregled programov pomoči.

Vendar pa je pozneje Evropska komisija v sporočilu za javnost zapisala, da bo Unija zgolj pregledala finančno pomoč Palestincem, saj izplačila trenutno niso predvidena. "Komisar Varhelyi se pred objavo na omrežju X ni posvetoval z drugimi člani Evropske komisije," je danes povedal Mamer.

Dodal je, da so o tem v ponedeljek popoldne na rednem tedenskem zasedanju razpravljali vodje kabinetov komisarjev, ki so se strinjali, da je treba finančno pomoč Palestincem ponovno pregledati. Do konca pregleda ne bodo ustavljena nobena izplačila, je povedal.

Na vprašanje, ali bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kakor koli ukrepala proti Varhelyiju, je odgovoril, da se predsednica trenutno ukvarja z dogajanjem na terenu, ne pa na notranje razprave v Evropski komisiji.

V Bruslju so danes znova zagotovili, da pregled finančne pomoči ne vključuje humanitarne pomoči Palestincem, ki za letos znaša 27,9 milijona evrov. Da EU ne ustavlja pomoči Palestincem, je po srečanju zunanjih ministrov Unije in članic Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) v Omanu poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Velika večina zunanjih ministrov EU se je na današnjem zasedanju zavzela za nadaljevanje pomoči palestinskim oblastem, je povedal po pogovorih. "Velika večina članic z izjemo morda dveh ali treh je jasno povedalo, da je treba sodelovanje s palestinskimi oblastmi in izplačevanje finančne pomoči nadaljevati," je dejal.

Evropska komisija sicer predlaga ponoven pregled razvojne pomoči za Palestince, s čimer se strinjajo tudi nekatere članice. Vendar pa ta pregled ne sme biti izgovor za zamude pri izvajanju sodelovanja, je še dejal.

Poudaril je, da so tudi v Gazi humanitarne razmere zelo slabe, tako da bodo Palestinci potrebovali še več pomoči, ne pa manj. "Mislim, da tako meni 95 odstotkov držav članic," je povedal.

Pri tem je treba po njegovih besedah ločevati med Hamasom, ki je teroristična organizacija, in palestinskimi oblastmi. "S Hamasom ne sodelujemo, podpiramo in sodelujemo pa s palestinskimi oblastmi. Niso vsi Palestinci teroristi. Kolektivno kaznovanje vseh Palestincev bi bilo nepravično in neproduktivno," je povedal.

Obenem so ministri obsodili vse napade na civiliste ter pozvali k njihovi zaščiti. Strani so pozvali še k izpustitvi talcev ter zagotovitvi dostopa do vode, hrane in zdravil. Pozvali so k politični rešitvi in se zavzeli za rešitev dveh držav.

Tanjo Fajon "veseli", da pomoč Palestincem ni ustavljena

Ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon veseli, da Evropska komisija ne ustavlja pomoči Palestincem, ob tem pa se je zavzela za rešitev dveh držav. "Vesela sem, da je Evropska komisija do konca dneva to preklicala, ker ne smemo prizadeti civilnega prebivalstva," je povedala Fajon, ki je glede tega vzpostavila tudi stik s kabinetom komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča.

Fajon je pred zasedanjem zunanjih ministrov poudarila pomen mirovne pobude za oživitev rešitve dveh držav. "Takoj, ko se bodo čustva umirila, ko bo mogoče razmere na Bližnjem vzhodu obvladati, je ključno, da se vrnemo k mirovni pobudi, k reševanju palestinskega vprašanja in rešitvi dveh držav. Upam, da nam bo uspelo za to držo prepričati tudi naše partnerje, tako v Evropski uniji kot seveda na Bližnjem vzhodu. Ker vsi se najbolj bojimo izbruha vojne," je poudarila. Pozvala je tudi k zaščiti nedolžnih civilistov in izpustitvi talcev.

Fajon v Odmevih: Zaščita civilistov je prva skrb

Pozneje je v Odmevih glede sklepov sestanka zunanjih ministrov EU-ja zunanja ministrica povedala še, da je ključna "najostrejša obsodba vsakršne oblike terorizma, obsodba terorističnega napada Hamasa na Izrael". "Obsodba pobijanja nedolžnih civilistov, tako med Palestinci kot Izraelci. Izrecno sem poudarila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. Strinjali smo se, da je treba strniti vse napore, da se razmere ne zaostrijo, da nasilje iz Gaze ne pljuskne tudi na Zahodni breg," je dejala Tanja Fajon.

Ponedeljkovo sporočilo komisarja Varhelyija je označila za nespametno in dodala, da je bilo deležno številnih kritik, tudi s strani Slovenije. "Nikakor ne smemo dovoliti, da se razvojna, humanitarna pomoč ljudem zaustavi. Danes je Gaza neprodušna, tam so civilisti, ni elektrike, ni vode, naša glavna odgovornost je zaščita nedolžnih civilistov," je bila odločna ministrica Fajon, da je zaščita civilistov trenutno prva skrb, pa tudi izpustitev vseh talcev.

Na vprašanje voditelja Igorja Berganta, ali pričakuje spremembo odnosa evropskih držav do Irana, ki naj bi bil po besedah francoskega predsednika Macrona vpleten, je dejala, da "se moramo pogovarjati z vsemi in zagotoviti, da ne bo dodatnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, to je ključno, za kar si prizadeva EU, mednarodna skupnost".

Delo diplomacije je, tako Fajon, v zaostrenih razmerah, ko so čustva eskalirala na vseh straneh, izjemno težavno. "Poročati bi nam morala tako palestinski kot izraelski minister, oba sta bila povabljena, pa se zasedanja nista udeležila, dialog javne diplomacije je do neke mere omejen, trudimo se lahko le, da ostaja EU čim bolj enoten v svojem odzivanju," je sklenila.

"Svetovni red je lahko pred kolapsom"

V varnostnem svetu Združenih narodov, tako Fajon, lahko Slovenija odigra pomembno vlogo kot graditelj zaupanja. "Na eni od konferenc sem rekla, da je svet globoko razdeljen, da je svetovni red lahko pred kolapsom," je opozorila Fajon in dodala, da je treba "strniti vrste" ohraniti multilateralno sodelovanje in pravni red ZN-a.

"Ta hip je prva skrb, da zadeve ne eskalirajo, nerealno je pričakovati, da bi lahko sprožili postopek priznanja Palestine, zagotovo pa v vsakem nastopu Slovenija pozdravi in spoštuje vsako mirovno pobudo, ki je na mizi, ki lahko pripelje do oživitve procesa dveh držav, ta hip je treba najprej umiriti razmere na Bližnjem vzhodu," je odgovorila na vprašanje glede predloga poslanca Levice, naj Slovenija prizna Palestino kot neodvisno državo.

Švedska začasno ustavlja razvojno pomoč

A vse države očitno po Hamasovem napadu niso enotne glede pomoči Palestincem – Švedska tako začasno ustavlja razvojno pomoč palestinskim ozemljem, je še pred zasedanjem ministrov sporočil švedski minister za razvoj Johan Forssell. "Po 7. oktobru imamo drugačne razmere," je povedal novinarjem. "Naša današnja odločitev je, da bo Švedska do preklica začasno ustavila razvojno pomoč Palestini."

Švedska vlada je tudi naložila Švedski agenciji za mednarodni razvoj in sodelovanje (SIDA), da prouči pomoč Palestincem in do začetka decembra pripravi poročilo. "Nočemo, da bi denar švedskih davkoplačevalcev šel akterjem, ki nimajo zelo jasnega pogleda na povsem temeljna vprašanja, predvsem ta, ali zavračajo terorizem," je povedal Forsell. "Ampak humanitarna pomoč se bo nadaljevala."

Da začasno ustavlja razvojno pomoč, je danes sporočila tudi sosednja Danska.