V šolo Al Fakura v begunskem taborišču Džabalija, ki je bila tarča napada, se je zateklo na tisoče razseljenih Palestincev.

Direktorica UNRWA-ja za komunikacije je povedala, da so bili med žrtvami tudi otroci, a pri agenciji še ne morejo potrditi, koliko ljudi je umrlo v napadu.

"Vsaj ena raketa je padla na šolsko dvorišče, kjer so bili šotori za razseljene družine. Drugi zadetek je poškodoval šolo, kjer so ženske pekle kruh," je povedala.

Po zadnjih podatkih je bilo v izraelskem napadu na šolo ubitih najmanj 20 ljudi in ranjenih še 70.

V palestinski enklavi je bilo od izbruha vojne z Izraelom ubitih najmanj 9400 ljudi, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Gazi, kjer je na oblasti Hamas. Med njimi je najmanj 3900 otrok.

Na severu Gaze je po besedah posebnega odposlanca ZDA Davida Satterfielda še vedno do 400.000 ljudi, medtem ko se jih je med 800.000 in milijonom preselilo na jug palestinske enklave.

Sorodna novica Blinken zavrnil pozive k prekinitvi ognja: To bi pomenilo okrepitev Hamasa in ponovitev 7. oktobra

Izrael je prebivalce v zadnjih tednih pozval, naj se s severnega dela umaknejo na jug enklave, ki ga je označil za tako imenovano varno območje. Od takrat je bil sever tarča neusmiljenega izraelskega bombardiranja iz zraka in kopenske ofenzive, čeprav so potekali tudi zračni napadi na jugu.

"Smrt in uničenje"

Združeni narodi so priznali, da so nemočni pri zaščiti prebivalcev v Gazi, kjer jim primanjkuje hrane in vode ob nenehnih napadih izraelske vojske, zaradi česar je palestinska enklava postala "prizorišče smrti in uničenja".

Thomas White iz Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je sporočil, da trenutno večina prebivalcev v Gazi živi od dveh kosov kruha na dan, medtem ko še bolj obupano potrebuje vodo. UNRWA v Gazi podpira približno 89 pekarn, v katerih pa po njegovih besedah ljudje ne iščejo več samo kruha, ampak še bolj vodo.

Kot ocenjuje na podlagi svojih ogledov Gaze, je ta v zadnjih tednih postala prizorišče "smrti in uničenja". Približno 600.000 prebivalcem nudijo zatočišče v poslopjih ZN-a, kjer pa jim ni mogoče zagotoviti varnosti, saj je več 50 teh objektov prizadetih zaradi napadov, od katerih jih je bilo pet neposredno zadetih. Zaradi nevzdržnih razmer in onemogočenega delovanja je dejal, da je UNRWA ostal "praktično brez dela". Po podatkih Združenih narodov je v severnem delu še 400.000 Palestincev.

Izrael je popolno blokado Gaze uvedel po napadu palestinskega gibanja Hamas na njegovo ozemlje 7. oktobra in nato dva tedna pozneje dovolil le omejeno pomoč Palestincem v enklavi, a ta pomoč prihaja v premajhnih količinah in prepočasi zaradi pregledov, ki povzročajo dolge zamude humanitarnih konvojev.

Prejšnji teden je na tisoče ljudi vdrlo v skladišče Svetovnega programa ZN-a (WFP) v osrednjem delu Gaze, kjer je skladišče za hrano. Po besedah Samerja Abdeldžaberja iz WFP-ja vse to kaže, da "ljudje izgubljajo upanje in postajajo iz minute v minuto bolj obupani".

Več sto ljudi je danes na prehodu Rafa zaman iskalo pot v Egipt, saj edinega izhoda iz Gaze danes niso odprli.

Napad na reševalna vozila

V petek je bilo v izraelskem napadu na konvoj reševalnih vozil blizu bolnišnice Al Šifa po navedbah zdravstvenih virov v Gazi ubitih najmanj 15 ljudi. Hamas je sporočil, da je Izrael napadel reševalna vozila, ki so prevažala ranjence proti mejnemu prehodu Rafa na jugu.

Izraelska vojska je potrdila, da je zadela konvoj reševalnih vozil, a pojasnila, da so reševalna vozila uporabljali operativci Hamasa.

Hamas je zanikal, da bi bili njegovi borci v reševalnih vozilih in opozoril, da so izraelske trditve "nove laži, dodane nenehnim lažem (...), ki jih uporablja za opravičevanje svojih zločinov".

Po navedbah Rdečega polmeseca je napadeni konvoj sestavljalo pet reševalnih vozil, ki so prevažala ranjene iz mesta Gaza proti mejnemu prehodu Rafa. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi in na desetine ranjenih.

Napad se je zgodil na razdalji dveh metrov od vhoda v največjo bolnišnico v Gazi.
Drugo reševalno vozilo je bilo tarča "približno kilometer od bolnišnice", poškodovanih je bilo več ljudi.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da je zgrožen zaradi napada, ob tem pa poudaril, da se mora konflikt končati. "Podobe trupel, raztresenih po ulici pred bolnišnico, so srce parajoče," je dejal Guterres.

Svetovalec izraelskega premierja Mark Regev je dejal, da so prepričani, da je Hamas v predorih pod bolnišnico Al Šifa vzpostavil svoj poveljniški in nadzorni center. Po njegovem mnenju postane civilni objekt legitimna tarča napada, če pod njim obstaja taka infrastruktura.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je izrazil pretresenost ob poročilih o napadu na reševalno vozilo v bližini bolnišnice. "Ponavljamo, pacienti, zdravstveni delavci, ustanove in reševalna vozila morajo biti ves čas zaščiteni," je zapisal na omrežju X.

WHO že dlje časa opozarja na katastrofalne razmere v bolnišnicah v Gazi, ki jim primanjkuje goriva in potrebnih medicinskih pripomočkov. Ministrstvo za zdravje v Gazi pa je v četrtek sporočilo, da v 16 od 35 bolnišnic zaradi pomanjkanja goriva ne morejo več zdraviti bolnikov.

V napadih zadet francoski inštitut

Francoske oblasti zahtevajo pojasnila od Izraela, potem ko je bil v izraelskem obstreljevanju Gaze poškodovan tamkajšnji Francoski inštitut in tudi urad Francoske tiskovne agencije AFP, pri čemer izraelske sile trdijo, da za napad niso odgovorne. Napada nista terjala žrtev.

"Danes smo javnosti sporočili, da je bil francoski kulturni inštitut v Gazi pred nekaj dnevi napaden na način, ki je povzročil začudenje, nerazumevanje in zaradi česar je Francija zahtevala pojasnila od izraelskih oblasti," je sporočila francoska zunanja ministrica Catherine Colonna.

"Želimo razumeti, kako je lahko bil francoski kulturni inštitut tarča izraelskega napada. Zato smo v dialogu z našimi izraelskimi partnerji na različnih ravneh," je dodala. Francosko zunanje ministrstvo je pred tem pojasnilo, da so jih o napadu obvestile izraelske oblasti, v času napada pa v inštitutu ni bilo zaposlenih.

Tarča napada pa je bil tudi urad francoske tiskovne agencije AFP v Gazi, pri čemer izraelske sile trdijo, da za napad niso odgovorne.

"AFP najostreje obsoja napad na naš urad. Lokacija tega urada je znana vsem in smo nanjo v preteklih dneh večkrat opozarjali ravno zato, da bi preprečili takšen napad," je dejal izvršni direktor AFP Fabrice Fries. Ob tem je poudaril, da bi posledice napada lahko bile uničujoče, če se ekipa AFP ne bi evakuirala iz mesta.

Agencija AFP je sicer ena od treh večjih mednarodnih tiskovnih agencij, ki zagotavljajo prenos v živo iz mesta Gaza. Kamera AFP, ki sama oddaja v živo, je tudi ujela trenutek napada, ki se je odvil v četrtek ob 12. uri po srednjeevropskem času.

Krater pri kraterju

Po poročanju Guardiana je na območju desetih kvadratnih kilometrov na severu Gaze več kot tisoč kraterjev, ki so posledica silovitega izraelskega bombardiranja. Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da je bilo na enem območju, ki je širok le pol kilometra, bombardiranje tako silovito, da so našteli okoli sto kraterjev.

Na tem območju so prenehale delovati najmanj ena bolnišnica in tri šole, druge zgradbe na fotografiji, ki je bila posneta 30. oktobra, so bile v celoti zravnane in spremenjene v ruševine.

Izrael je sporočil, da je na Gazo izstrelil več kot 8000 bomb in raket, ki so zadele več kot 12.000 ciljev, kar je po navedbah Guardiana več, kot so ZDA porabile v enem letu med svojimi operacijami v Afganistanu.

V izraelskem obleganju Gaze, ki se je začelo po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas 7. oktobra, je po palestinskih podatkih umrlo več kot 9000 ljudi, večinoma žensk in otrok.

V Hamasovem napadu ubitih 200 tujcev

V oktobrskem napadu skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael je bilo poleg 1400 Izraelcev ubitih tudi več kot 200 tujcev, uradne podatke posameznih držav navaja francoska tiskovna agencija AFP. Mnogi med njimi so imeli dvojno državljanstvo.

Med tujimi državljani je bilo med žrtvami napada Hamasa 7. oktobra največ Francozov, Tajcev in državljanov ZDA.

Po navedbah francoskega zunanjega ministrstva je bilo ubitih 39 francoskih državljanov, devet pa je bilo zajetih kot talcev ali so pogrešani. Tajske oblasti so navedle, da je bilo ubitih 32 njihovih državljanov, 23 je ugrabljenih.

V napadu je po navedbah Bele hiše umrlo tudi 31 Američanov, 13 je pogrešanih, nekateri pa so bili po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna zajeti kot talci.

Med ubitimi tujci je bilo tudi po okoli 20 Rusov in Ukrajincev. Osem ruskih državljanov je Hamas zajel kot talce, en Ukrajinec pa je pogrešan.

Med smrtnimi žrtvami Hamasovega napada so tudi državljani nekaterih drugih držav. Med njimi je približno deset Britancev, deset Nepalcev in manj kot deset Nemcev, več nemških državljanov pa je Hamas zajel kot talce.

Med talci in pogrešanimi je po navedbah argentinskih oblasti tudi 21 njihovih državljanov, devet pa je bilo ubitih.

Več smrtnih žrtev med svojimi državljani so med drugim potrdile Kanada, Romunija, Portugalska, Kitajska, Filipini, Avstralija, Italija, Belorusija, Južna Afrika, Peru, Kolumbija, Brazilija, po eno smrtno žrtev pa zaznavajo še v nekaterih drugih državah.