Od začetka septembra pa uradno sodeluje z nekdanjim slovenskim teniškim igralcem Blažem Kavčičem in od takrat naprej igra kot prerojena.

Na začetku septembra je 25-letna Konjičanka osvojila turnir serije WTA 125 v italijanskem Bariju, med 7. in 12. novembrom pa bo del slovenske reprezentance, ki bo nastopila na zaključnem turnirju pokala Billie Jean King, kjer bo Slovenija igrala sploh prvič.

Uvrstitev na turnir sta po neverjetnem preobratu po zaostanku z 0:2 v kvalifikacijah proti Romuniji priigrali Tamara Zidanšek in Kaja Juvan.

Septembra ste začeli sodelovati z Blažem Kavčičem in rezultati so se takoj izboljšali. Osvojili ste tudi turnir v Bariju in se vrnili med najboljšo stoterico na lestvici WTA. Pri čem vam je novi trener najbolj pomagal? Ali se treningi z njim zelo razlikujejo od prejšnjih načinov treniranja?
Blaž je nekdanji igralec in ve, kaj igralec na treningu potrebuje. Med seboj sva si tudi zelo podobna pri slogu igre in treningov. Ni mu bilo težko najti načina priprav, ki mi ustreza, pripravil je svoj program in jaz sem mu sledila. Način dela mi je bil všeč in s trenerjem sva se dobro ujela. Hitro so sledili tudi temu primerni rezultati, delala sva namreč na stvareh, ki so mi pomagale in sem jih lahko takoj uporabila na tekmah.

Reprezentanco uspešno zastopate že vrsto let. Kako poseben občutek je igranje za izbrano vrsto na tako velikih tekmovanjih?
Ne spomnim se, kdaj točno sem začela igrati za reprezentanco, pot do tega pa je bila kar dolga. Zastopati Slovenijo je res nekaj posebnega, ker je ekipno vzdušje odlično, dobro se razumemo, velikokrat se tudi zabavamo in to pripomore k temu, da dekleta dobro igrajo, da je med nami prijateljsko vzdušje, zaradi katerega je delo z reprezentanco pravi užitek. Hkrati pa smo profesionalke in se znamo zbrati in dobro pripraviti, vsakič želimo zmagati, vedno pa damo vse od sebe. Takšen ekipni duh je nekaj, kar reprezentanca potrebuje za uspešnost.

Kljub 25 letom ste najizkušenejša igralka v reprezentanci. Kako gledate na svojo vlogo v ekipi? Ali veliko pomagate mlajšim soigralkam z nasveti?
V reprezentanci sem bila že v vseh vlogah. Na začetku nisem bila najbolj izkušena, zdaj pa sem v vlogi prvo postavljene igralke. Ne počutim se, kot da sem se spremenila v svojem času v reprezentanci. Tu dihamo vsi za enega in eden za vse. Če bi me kdo vprašal za nasvet, bi seveda pomagala. V tem trenutku se ne spomnim konkretnega primera, ampak verjetno se je kdaj zgodilo, da sem mimogrede nekomu pomagala. Mislim, da se vsak uči od vsakega, tudi sama sem se kot mlajša igralka učila od drugih, kar pa velja tudi za mlajšo generacijo igralk.

Čez sezono ste med dvojicami nastopili s štirimi različnimi soigralkami. Kako pomembna je za napredek med posameznicami igra dvojic in kako potekajo priprave za nastop med dvojicami, glede na to, da nekako nimate stalne soigralke, je potrebno veliko prilagajanja? Kako sta se s Kajo Juvan, kljub omejenemu času, uspeli tako dobro ujeti med dvojicami?
Od nekdaj rada igram dvojice, nikoli pa se nisem posebej pripravljala nanje. V mlajših letih sem veliko igrala med dvojicami, letos pa nekoliko manj, zaradi nastopanja na turnirjih v konkurenci posameznic, kjer sem se bolj posvetila izboljšanju svoje uvrstitve na mednarodni lestvici. Manjšemu številu nastopov med dvojicami so letos botrovale tudi poškodbe. V naslednjih sezonah upam, da bom lahko večkrat nastopala tudi med dvojicami. S Kajo sva skupaj vedno dobro igrali in rada igram z njo. Upam, da bova, če bo na zaključnem turnirju pokala Billie Jean King dvoboj dvojic odločal o zmagovalcu, lahko pokazali svojo najboljšo igro.

Sorodna novica Juvan: Pripadnost in igranje za Slovenijo sta mi vedno veliko pomenila

Na zaključni turnir pokala Billie Jean King ste se uvrstili z zgodovinskim preobratom proti Romuniji v Kopru in tako dosegli prvo uvrstitev na zaključni turnir v zgodovini. V letih pred tem pa je Slovenija redno igrala v nižjih kvalifikacijskih skupinah. Kateri so bili ključni trenutki, ki so privedli do tega turnirja, so bila vmes prisotna tudi razočaranja? Nam lahko opišete pot skozi nižje kategorije pa do tega zaključnega turnirja, kakor ste jo doživeli?
Spomnim se svojih začetkov v reprezentanci, večinoma dobrih trenutkov, ker slabih ni bilo veliko. Ni bilo prisotnih veliko razočaranj, vedno smo se imeli dobro, vedno smo napredovali in po večini zmagovali. Uvrstitev na zaključni turnir 12 reprezentanc je res izjemen dosežek za slovenski tenis. Temu je botrovalo delo vseh v ekipi, in mislim, da smo svoje delo opravili zelo dobro. Zelo sem ponosna, da sem del poti te reprezentance že od samega začetka in da jo bom lahko zastopala tudi na zaključnem turnirju.