Predstavnik predlagateljev Dušan Stojanovič (Svoboda) je podal zgodovinski kontekst konflikta, ki traja od ustanovitve Izraela leta 1948. Huje se je zaostrilo 7. oktobra ob raketnih napadih in vdoru pripadnikov palestinskega oboroženega gibanja Hamas iz Gaze na ozemlje Izraela, ko je bilo ubitih 1200 ljudi, večinoma civilistov. Izrael je še isti dan odgovoril s silovitimi povračilnimi napadi na palestinsko enklavo. Te je nato začasno ustavil pretekli teden ob sprejetju dogovora o prekinitvi ognja, ki je trenutno še v veljavi.

"Trenutno humanitarno premirje, kolikor je sicer samo po sebi spodbudno, žal še ne zagotavlja, da se bodo razmere kmalu umirile," je prepričan Stojanovič. Izraelske sile so v napadih iz zraka in po kopnem v manj kot enem mesecu ubile skoraj 15.000 ljudi, med njimi več kot 6000 otrok, zaradi česar je Gazo označil za grobišče otrok.

Sorodna novica Izenačitev standardov za sosežigalnice in sežigalnice prestala prvo obravnavo

"Deklaracija je predvsem humanitarne narave, zaradi česar ji v resnici ne sme ali ne more nasprotovati nihče v tem državnem zboru," je prepričan Stojanovič. Ob tem je pozval k razmisleku o naslednjem koraku, ki naj bi bil priznanje neodvisne Palestine.

Levica: Zločin proti človeštvu

Matej T. Vatovec je v imenu Levice povedal, da so podobe iz Gaze nekaj, česar človeštvo v 21. stoletju ne bi smelo več dovoljevati. Pri tem je za krivca označil Izrael oz. "skrajen režim", ki mu vlada. "Kar se dogaja na okupiranih območjih, kar se dogaja v Gazi, kar se dogaja na Zahodnem bregu, ni nič drugega kot zločin proti človeštvu," je povedal in dodal, da bi tudi sicer morali v razpravah o izraelskih politikah uporabljati ustrezne označevalce, kot so med drugim apartheid ali genocid.

Pozdravil je dejstvo, da slovenska vlada razmišlja o priznanju Palestine, pri čemer pa je izrazil upanje, da postopek ne bo trajal predolgo, saj da se palestinska ozemlja pod pritiskom nezakonitih izraelskih naselbin vztrajno krčijo.

SD: Naj presoja mednarodno kazensko sodišče

Stališča SD-ja je predstavil Predrag Baković, ki je odgovor na vprašanje, ali gre pri uničevanju bolnišnic, šol in uradov Združenih narodov v Gazi za zločine proti človeštvu, prepustil mednarodnemu kazenskemu sodišču. V SD-ju sicer obsojajo napade na civilno infrastrukturo. "Ukazi k evakuaciji severnega dela Gaze, blokada humanitarne pomoči in neselektivni napadi na bolnišnice ter šole predstavljajo ravno tiste vrste kolektivnega kaznovanja, ki ni dovoljeno niti opravičljivo pod nobenim pogojem," je prepričan.

Mednarodna skupnost mora storiti vse, kar je v njeni moči, da se prepreči širjenje konflikta, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo, je dejal Baković. Kot je še poudaril, vojaška sila nikoli ne bo prinesla trajne rešitve tega konflikta.

Svoboda: Pravica do samoobrambe ima meje

Lenart Žavbi je v imenu Gibanja Svoboda povedal, da obsojajo teroristične dejavnosti Hamasa, a da njihovo nasilje ne daje pravice za kolektivno kaznovanje vseh Palestincev.
"V tem konkretnem konfliktu je jasno razvidno, da so nekateri pozabili, da imajo tudi vojne svoja pravila in da ima tudi pravica do samoobrambe svoje meje," je poudaril Žavbi. Poslance desnice je pozval, naj vendarle podprejo deklaracijo.

SDS predlagal dopolnilo

Branko Grims je v predstavitvi stališč največje opozicijske stranke SDS predstavil amandma, s katerim bi DZ vlado pozval, naj ustavi vsa plačila palestinskim oblastem v okviru razvojnega sodelovanja, opravi pregled mednarodnega razvojnega financiranja države ter zagotovi, da slovensko financiranje ne bo zlorabljeno za posredno podporo terorističnim organizacijam.

SDS predlaga tudi sprejetje ukrepov za prepoved širjenja antisemitizma, nošenja transparentov in protestov v podporo Hamasu, prepoved javnega poveličevanja simbolov Hamasa in libanonskega gibanja Hezbolah ter določitev kazni za te kršitve.

Grims je namreč prepričan, da se voditelji Hamasa bogatijo na račun finančne pomoči, ki jo "naivna Evropa in naivna Slovenija" pošiljata Palestincem. Krivdo za humanitarno krizo v oblegani palestinski enklavi Grims pripisuje Hamasu, ki da uporablja civiliste za živi ščit.
Grims je sicer poudaril skrb, da bi se vojna z Bližnjega vzhoda prelila na evropska tla. Še posebej ga skrbi, da bi Slovenija postala migrantski žep, med prišleki pa bi po njegovem prepričanju lahko bili tudi pripadniki Hamasa, če niso že tu.

Baković (SD) je v odgovor predlagateljem dopolnila povedal, da kazenski zakonik že ureja področje izražanja antisemitizma, Hamas pa da je že opredeljen za teroristično organizacijo s strani Evropske unije. Spomnil je tudi, da Slovenija trenutno ne podpira projektov v Gazi, pač pa Palestincem pomaga samo s humanitarnimi sredstvi. Prav tako je poudaril, da so v Bruslju nedavno ugotovili, da dosedanja evropska sredstva niso šla v roke Hamasu, obenem pa so napovedali strožji nadzor nad sredstvi.

Stojanovič (Svoboda) je povedal, da so shodi legitimen izraz stališč, Nataša Sukič (Levica) pa, da na shodih ni videla izrazov podpore Hamasu, zgolj Palestini.

Iz vrst opozicije je bilo sicer v parlamentu slišati več očitkov na račun predlagateljev, češ da v razpravo med pripravo predloga niso vključili druge strani. V imenu predlagateljev je Stojanovič (Svoboda) navedbe, da se o deklaraciji niso posvetovali s pristojnim ministrstvom, označil za napačne, zavrnil pa je tudi očitke o navijaštvu, ki da se lahko razbere iz deklaracije.

V razpravi, ki je sledila predstavitvam stališč posameznih strank, je beseda tekla tudi o priznanju neodvisne Palestine. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je ob tej priložnosti pojasnil stališče MZEZ-a, ki da podpira priznanje Palestine šele po tem, ko pride do prekinitve spopadov in se sprte strani sporazumejo o rešitvi dveh držav.

NSi: Podprimo projekte, ki si prizadevajo za mir

Matej Tonin je v imenu NSi-ja povedal, da je treba k tej tematiki pristopiti razumsko. "Če bomo še naprej z navijaškim pristopom podpirali eno ali drugo stran, potem se bodo seveda politične sile in konflikti množili naprej in konflikt se bo podaljševal," verjame Tonin. Po njegovem mnenju zato zdaj ni čas za priznanje Palestine, edina stvar, ki jo Slovenija lahko naredi, pa je, da podpre organizacije, ljudi in projekte, ki si prizadevajo za mir.