Kot so v OZS-ju zapisali v današnjem sporočilu za javnost, je Petrol za leto 2024 že objavil cene električne energije: za manjšo tarifo bo kilovatna ura stala 0,18050 evra, za višjo tarifo 0,20002 evra, enotna tarifa bo znašala 0,19026 evra. Cene električne energije bodo torej, glede na trenutno regulirane cene, za povprečno 94 odstotkov višje, vztrajajo pri Obrtno-podjetniški zbornici. Po njihovih navedbah je predsednik OZS-ja Blaž Cvar navedel tudi primer sosednje Hrvaške, kjer obrtniki plačujejo električno energijo po skoraj trikrat nižji ceni kot obrtniki v Sloveniji, ta podatek pa so pridobili neposredno od hrvaških kolegov.

V sekciji za vprašanja dobaviteljev električne energije, ki deluje v okviru Energetske zbornice Slovenije, so v torek opozorili na zavajajoče izjave Blaža Cvara o napovedani velikanski podražitvi elektrike za male podjetnike v letu 2024. Po njihovih navedbah se bo končni strošek za male poslovne odjemalce glede na trenutno znane cenike dobaviteljev zvišal za okoli 20 odstotkov.

Sorodna novica Energetska zbornica: Informacije o velikanskih podražitvah elektrike zavajajoče

V sekciji za vprašanje dobaviteljev električne energije so tudi poudarili, da se v zadnjem času v javnosti pojavljajo tudi neresnične informacije o visokem dvigu računov za gospodinjske odjemalce. V OZS-ju glede tega opominjajo, da je predsednik Cvar v ponedeljek dejal, da je vlada podaljšala regulacijo cen za gospodinjstva, ne pa tudi za male poslovne odjemalce.

V povezavi s tem v OZS-ju navajajo tudi več primerov novinarskega poročanja o občutnih podražitvah cen, če vlada ne bo podaljšala uredbe o regulaciji cen. Ob tem so znova opozorili, da mali poslovni odjemalci s 1. januarjem torej ne bodo imeli več reguliranih cen, potem je pravilen izračun, da se bo zanje enormno povišal strošek električne energije v letu 2024, saj bodo tržne cene električne energije višje tudi za 80 odstotkov.

Z iztekom leta 2023 se končuje regulacija cen, s katero je država zaščitila omenjeno skupino 100.000 malih poslovnih odjemalcev med največjo energetsko krizo, stroške regulacije cen pa so večinoma krili slovenski proizvajalci električne energije iz skupin Gen in HSE, deloma pa državni proračun.