Gre za kompleksen in obsežen zakon, ki celovito prenavlja obstoječi zakon, vlada pa ga v DZ pošilja po rednem zakonodajnem postopku, so z Ukoma sporočili po seji vlade.

Zakonski predlog ureja področja upravljanja energetske politike, energetskega regulatorja, energetsko infrastrukturo, energetsko inšpekcijo, dodeljevanje spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti vlade, krizne razmere na področju energije, začasno kontrolo cen energije in podobno.

Poleg obnovljivih virov energije predlog prenovljenega zakona jasno določa tudi nizkoogljične vire energije, to so jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota.

Prednostna raba energijskih virov in energentov

Podrobneje je opredeljena prednostna raba energijskih virov in energentov, s čimer želi vlada spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in povečati energetsko učinkovitost v stavbah ter napravah. "To je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje vpliva na okolje," so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Predlog zakona prenavlja koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni. Občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju. Lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje sproti spremljati napredek.

Nič več naprav na trda in tekoča goriva

Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljena. V strnjenih naseljih ne bodo dovoljeni projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje.

Lokalne skupnosti ne bodo podeljevale novih koncesij za plin

Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Lokalnim skupnostim tako ne bo več dovoljeno podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Dovoljeno bo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe. Urejajo se tudi pogoji, pod katerimi lahko lokalna skupnost podaljša obstoječe koncesije za določeno obdobje.

Zakon predvideva tudi poenostavitev, pohitritev in digitalizacijo postopkov, hkrati pa zagotavlja transparentnost in enakopravnost prijaviteljev. Predvidena so posebna postopkovna pravila za dodeljevanje finančnih spodbud, ki so namenjena odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih oseb v upravnih zadevah ter splošna javnofinančna pravila, namenjena določanju postopkov za dodelitev sredstev iz javnih finančnih virov.

Omogočeni bodo poenostavljeni postopki za črpanje dela Sklada za pravični prehod na ravni EU-ja, namenjena za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega Sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati bo omogočen nov instrument, to je komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU-ja.

Prenovljen zakon o energetski politiki naj bi se po prvotnem osnutku sicer imenoval zakon o energetski politiki, a so nato na vladi zaradi kritik, da nima ustreznega imena, ohranili matično ime zakona.

Še nekatere druge odločitve na seji vlade

Izhodišča za pogajanja o kolektivni pogodbi

Vlada je na seji sprejela izhodišča za pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Izhodišča za pogajanja se nanašajo na posebnosti glede delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev ter sodelavcev v visokem šolstvu.

Med vsebinami, ki jih opredeljujejo v izhodiščih, so navedli ureditev sobotnega leta, ureditev pravice do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter določitev najnižjega nadomestila za uporabo lastnih sredstev ob delu na domu.

Izhodišča so sprejeli na podlagi stavkovnega sporazuma, ki sta ga vlada in visokošolski sindikat podpisala julija. Sporazum se nanaša na neplačne zadeve sindikata, ki je ob njegovem podpisu stavko do konca leta zamrznil.

Direktor urada vlade za varovanje tajnih podatkov

Vlada je za direktorja urada vlade za varovanje tajnih podatkov imenovala Blaža Torkarja, ki bo petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja nastopil 13. decembra 2023, so sporočili z generalnega sekretariata vlade. Torkar sicer funkcijo od junija letos opravlja kot vršilec dolžnosti.

Generalni direktor direktorata razrešen

Vlada je razrešila Tomaža Hrovata s položaja generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker je s 5. januarjem 2024 podal predlog za sporazumno prekinitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V svet javnega zavoda inštituta za vode je vlada imenovala Gregorja Umka.

Kadrovanje v svete javnih zdravstvenih zavodov

Vlada je imenovala člane svetov v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani, Zavodu za transfuzijsko medicino, Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični in Psihiatrični bolnišnici Vojnik. Na seji je tudi razrešila direktorja Psihiatrične bolnišnice Begunje Mitjo Logarja, ki je junija podal odstopno izjavo.