Snovalci Superlige obtožujejo Uefo in Fifo zlorabe monopolnega položaja, kar naj bi jim preprečilo uresničitev projekta. Evropska nogometna zveza trdi, da brani model odprtih tekmovanj, zasnovanih na športnih dosežkih in solidarnosti.

Pravobranilec pritrdil pravilom Fife/Uefe

Generalni pravobranilec pri sodišču Evropske unije Atanasios Rantos je pred enim letom zapisal, da so pravila Fife in Uefe, ki zahtevajo njuno predhodno odobritev za vsako novo tekmovanje, združljiva s konkurenčnim pravom EU-ja. Četrtkova sodba ECJ-ja bo nakazala, ali lahko snovalci Superlige še upajo na uresničitev ideje. Rantos se je pri tem oprl na evropski model športa in zvezam pri organizaciji športov, ki jih pokrivajo, pripisal vlogo v širšo korist družbe skozi zagotavljanje ciljev, ki izhajajo iz tega modela, predvsem solidarnosti.

Lahko trojica brez Angležev ustanovi Superligo?

Od 12 klubov, ki so ustanovili Superligo, jih je devet odstopilo od projekta. Ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus. Snovalci superlige so v zadnjem letu spremenili pristop in namesto zaprtega zdaj predlagajo delno odprto tekmovanje, ki bi vključevalo 60 od 80 klubov iz različnih držav in lig. Lobistična agencija A22 pod vodstvom Nemca Bernda Reicharta je zadnje mesece izvajala obsežno medijsko in pravno ofenzivo.

Obstajajo klubi, ki verjamejo, da je sedanji predlog Superlige edina rešitev za korenite reforme. Uefa vztraja, da je snovalcem tega tekmovanja mar zgolj za lastne žepe in za rešitev težav, ki so si jih ustvarili s čezmerno porabo v preteklosti.

Četudi bi ECJ priznal pravico klubom do samostojnega združevanja in tekmovanja zunaj okrilja Uefe, bi trojica preostalih superligašev naletela na veliko oviro. Velika Britanija po izstopu iz Evropske unije ni zavezana novim evropskim pravnim odločitvam, hkrati pa je jasna politična volja na Otoku, da se bo kaznoval vsak naslednji poskus soliranja in ustanavljanja zaprtih mednarodnih tekmovanj. Brez klubov iz Premier lige, ki je z naskokom najbogatejše nogometno prvenstvo, pa je iluzorno pričakovati Superligo, ki bi osvojila nogometni svet.

Nogometna zveza Slovenije ocenjuje, da bi bila Superliga slaba za majhne države in zveze. Predsednik zveze Radenko Mijatović je dejal, da je računica snovalcev Superlige izključno finančna. Slovenski odvetnik Blaž Bolcar je pojasnil, da lani izdano mnenje generalnega pravobranilca sodišča EU-ja temelji na zelo strogem tolmačenju evropskega modela športa.

Belgijski klub izpodbija Uefino pravilo

Evropski nogomet je v četrtek pred pomembnimi sodnimi odločitvami, saj bo hkrati v Luksemburgu razsojeno tudi v primeru tožbe belgijskega kluba Royal Antwerpen proti pravilu o obveznem igranju osmerice doma vzgojenih nogometašev v posameznih moštvih. Belgijski klub zastopa odvetnik Jean-Louis Dupont, ki je znan po prelomni razsodbi v primeru Bosman leta 1995, ki je nogometašem omogočila, da lahko brez odškodnine zapustijo klub, ko se jim izteče pogodba.

Dupont zdaj izpodbija pravilo o doma vzgojenih nogometaših, ki je začelo veljati v sezoni 2008/09 in ki klubom narekuje, da morajo imeti v svojih moštvih med 25 nogometaši vsaj osmerico doma vzgojenih igralcev. Dupont meni, da bi razsodba, ki bi dala prav snovalcem Superlige, povzročila novo revolucijo v športu.

"V tem primeru ne gre za ureditev trga dela, ampak za osnovne okvire, v katerih se lahko na nogometnem trgu organizirajo tekmovanja. Vsekakor obstaja potencial, da bo razsodba deseta potenca primera Bosman," razmišlja Dupont, ki je s pravno zmago leta 1995 poskrbel za preobrazbo evropskega in svetovnega nogometa. Sam nogometaš Jean-Marc Bosman ni imel kaj dosti od zmage, a je odločilno vplival na šport in evropsko delovno zakonodajo.

Odloča se tudi v primeru ISU

Ob dveh nogometnih sodbah bo ECJ odločil tudi v primeru Mednarodne drsalne zveze. ISU je bil namreč prisiljen preklicati kazni hitrostnim in umetnostnim drsalcem, ki so tekmovali v tekmovanjih zunaj okrilja ISU-ja.

Sodba sodišča EU-ja v vseh treh primerih bo javno objavljena v četrtek ob 9.30.