Eden od najtesnejših sodelavcev vodje Hamasa Ismaila Hanije in ključen človek v oboroženem krilu palestinskega gibanja Brigade Kasama je bil ubit v torek v napadu z brezpilotnim letalnikom v libanonski prestolnici. Po poročanju libanonskih medijev je bilo v napadu na bejrutsko sosesko Dahije ubitih še šest ljudi, med njimi dva vojaška poveljnika Hamasa.

Sorodna novica Ugledne izraelske javne osebnosti obsodile "hujskanje h genocidu"

Iz Hamasa so sporočili, da smrt Al Arurija ne bo privedla do poraza palestinskega gibanja, predstavnik s palestinskim gibanjem povezanega Hezbolaha pa je obljubil, da uboj ne bo ostal nekaznovan, in ga označil za resen napad na Libanon.

Hanija, ki vodi politično krilo Hamasa, je napad označil za "strahopetno teroristično dejanje, kršitev suverenosti Libanona in širitev kroga agresije".

Hezbolah je v odzivu na atentat zapisal, da je Arurijeva smrt "resen napad na Libanon, njegove ljudi, njegovo varnost, suverenost in odpor, vsebuje pa tudi zelo simbolična, pomembna politična in varnostna sporočila".

"Hezbolah sporoča, da ta zločin nikoli ne bo minil brez odziva in kazni," so sporočili iz libanonskega gibanja, ki je tesno povezano s svojim glavnim podpornikom Iranom, ki je tudi glavni zaveznik Hamasa.

Nasralah: Os upora proti Izraelu nima centraliziranega poveljstva

Pozneje se je oglasil tudi vodja Hezbolaha Sajed Hasan Nasralah in v TV-nagovoru sporočil, da je bil uboj Al Arurija "velik, nevarni zločin, glede katerega ne moremo biti tiho".

Za atentat je obtožil Izrael, ki da je s tem želel ustvariti podobo zmage, ki mu je ni uspelo doseči v trimesečni ofenzivi v Gazi.

Ob tem je Izraelu zagrozil, da ne bo "nobenih omejitev" in "nobenih pravil" za njegovo skupino, če se Izrael odloči za vojno z Libanonom. Kot je zatrdil, se vojne z Izraelom "ne bojijo".

Nasralah je zatrdil, da Hezbolah ni vedel za napad Hamasa 7. oktobra, in dodal, da je bil napad povsem palestinski, saj da vse uporniške skupine znotraj osi upora delujejo neodvisno. Os upora proti izraelski okupaciji ne sledi centraliziranemu poveljstvu, je poudaril, ob tem pa izrazil naklonjenost aktivnosti hutijevcev, ki iz solidarnosti s Palestinci napadajo plovila in omejujejo mednarodni pomorski promet v Rdečem morju.

Os upora je neformalno združenje skupin, ki z Iranom na čelu nasprotujejo zahodnim in izraelskim interesom v regiji. Poleg palestinskih uporniških skupin in Hezbolaha politični analitiki kot del nje razumejo tudi jemenske hutijevce in vlado v Siriji.

Nasralah je v 20 minut dolgem govoru še dejal, da po celotnem Libanonu narašča podpora palestinskemu uporu in da je dogajanje v Gazi po 7. oktobru Izrael oslabilo.

Vodja šiitskega gibanja je sicer prepričan, da je z vojno v Gazo končno padla podoba Izraela kot demokracije, saj ga svet zdaj vidi kot državo, ki ubija in strada otroke in civiliste.

Pri tem je prav tako napadel ZDA, ki jih je obtožil, da so odgovorne za smrti v Gazi. Zaradi odločitve, da ne ustavi vojne, Washington postaja vse bolj izoliran v svetu, verjame Nasralah.

V nagovoru se je Nasralah poklonil tako Aruriju kot Solejmaniju ter "vsem mučenikom", ki so bili ubiti v izraelskih in ameriških napadih v Gazi, Libanonu, Iraku, Jemnu in na Zahodnem bregu.

Iran krivi Izrael in ZDA

Iz Teherana so sporočili, da bo Arurijev umor "nedvomno sprožil nov val upora". Zunanji minister islamske republike Hosein Amir Abdolahian je za napad neposredno obtožil Izrael oz. sionistični režim, kot ga je označil v objavi na omrežju X.

Aštiani je krivdo za napad naprtil še ZDA, ki po njegovih besedah povečujejo napetosti v regiji.

Obrambni minister Mohamed Reza Aštiani pa je ob tem opozoril, da bo tak napad nedvomno imel posledice.

Atentat obsodil tudi libanonski premier

Dogodek je obsodil tudi libanonski premier Nadžib Mikati, ki je napovedal, da bo Libanon vložil pritožbo pri Varnostnem svetu ZN-a zaradi napada na libanonsko suverenost. Po njegovih besedah je namen tega novega izraelskega zločina potegniti Libanon v novo fazo konflikta z Izraelom.

Napad na libanonsko prestolnico je še okrepil že tako prisotne strahove o širjenju konflikta med Hamasom in Izraelom iz Gaze na druga območja v regiji.

Zaradi napada v Bejrutu je bila odpovedana seja izraelskega varnostnega kabineta, predvidena za torek zvečer, na kateri bi razpravljali o povojnem načrtu za Gazo.

Skrb pred širitvijo konflikta so izrazili tudi pri misiji Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL). Ta je opozoril, da bi zaostrovanje konflikta lahko imelo uničujoče posledice za ljudi na obeh straneh libanonsko-izraelske meje, kjer od 8. oktobra redno poteka medsebojno obstreljevanje med izraelsko vojsko in šiitskim oboroženim gibanjem Hezbolah.

Visoka stopnja pripravljenosti Izraela

Izrael podobno kot v preteklosti pri atentatih na pomembne člane Hamasa v tujini ni prevzel odgovornosti, vendar je tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari pojasnil, da je izraelska vojska "v visoki pripravljenosti za vse mogoče scenarije, od ofenzivnih do defenzivnih".

Svetovalec izraelskega premierja Mark Regev je dejal, da ne gre za napad na libanonsko državo in tudi ne na Hezbolah, vendar tudi on ni potrdil izraelske vpletenosti, čeprav je pojasnil, da je bil napad izveden s kirurško natančnostjo.

"Ni bil niti napad na Hezbolah. Kdor koli je to storil, je izvedel kirurški udarec proti vodstvu Hamasa. Kdor koli je to storil, ima težave s Hamasom. To je zelo jasno," je povedal Regev v pogovoru za ameriško televizijo MSNBC.

Al Aruri je najvišji predstavnik Hamasa, ki je bil ubit od 7. oktobra, ko je palestinsko gibanje izvedlo presenetljiv napad na Izrael, ki je nato odgovoril z obsežno vojaško ofenzivo na Gazo.

Borrell: Rešitev bližnjevzhodnega konflikta bo treba vsiliti od zunaj

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je atentat Al Arurija označil kot še en dejavnik, ki lahko zaostri bližnjevzhodni konflikt, ob tem pa izrazil prepričanje, da bo rešitev izraelsko-palestinskega konflikta treba vsiliti od zunaj.

"Kar smo se naučili v zadnjih 30 letih in kar se učimo zdaj ob tragediji v Gazi, je, da bo rešitev treba vsiliti od zunaj," je na dogodku v Lizboni kolegom diplomatom povedal Borrell.

Trajni mir na območju Izraela in Palestine bo mogoče doseči le s pomočjo mednarodne skupnosti, ki bo vsilila rešitev, je prepričan 76-letni Španec.