Med stavko, ki je potekala med 7. in 21. uro, so v zdravstvu opravljali zgolj storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, le za nosečnice, otroke in starejše so opravljali tudi nenujne storitve. Za večino zdravstvenih storitev je sicer veljal enak razpored kot ob praznikih. Po zakonu mora oskrba onkoloških bolnikov, nosečnic in porodnic, otrok do 18. leta in starejših od 65. leta starosti potekati nemoteno, prav tako je bila zagotovljena zdravstvena oskrba vseh nujnih stanj.

Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Damjan Polh je v ponedeljek dejal, da je organizacija dela prepuščena zavodom, kar pomeni, da so sami presodili, kaj bo z naročenimi pacienti. "Stavka zdravnikov je zelo omejena, tako da z enodnevno stavko ne bomo naredili takšne motnje v procesu. Huje bi bilo, če bi se vlada odločila in nas ignorirala še naprej, ker predvidevamo potem zaostritev s 15. januarjem pa do preklica stavke," je opozoril.

Polh je poudaril, da so njihove stavkovne zahteve preproste in temeljijo na dveh podpisanih sporazumih iz oktobra 2022 in januarja 2023. O tem se lahko pogajajo, in ta dogovor mora biti sklenjen, sicer se bo s 15. januarjem začela stavka, ki bo trajala do preklica.

Pogajanja se kljub vabilom niso začela

Fides je dopoldne sicer še čakal na vabilo na pogajanja. Z Urada vlade za komuniciranje so nato sporočili, da so pogajanja sklicana za 14. uro. Vlada je pogajalsko skupino, ki jo vodi višji sekretar na ministrstvu za javno upravo Mirko Stopar, imenovala v ponedeljek zvečer na dopisni seji.

Fides je nato vladno pogajalsko skupino obvestil, da zaradi poteka stavke in zadržanosti predstavnikov sindikata in pogajalske skupine na terenu pogajanj v predlaganem terminu "objektivno ni mogoče izvesti". Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v sindikatu, so vabilo na pogajanja ob 14. uri prejeli ob 10.35. Skupaj z vabilom pa so bili seznanjeni tudi s sklepom vlade o imenovanju pogajalske skupine.

Sorodna novica Glas ljudstva: Cilj Fidesove stavke je politična destabilizacija vlade

Vlado je sindikat prosil, naj jim čim prej posredujejo izhodišča, iz katerih bo razviden mandat v ponedeljek imenovane pogajalske skupine, da bodo lahko z njimi pred srečanjem seznanili glavni stavkovni odbor, ki predstavlja pogajalsko skupino Fidesa. Kot so navedli, so vladna pogajalska izhodišča nato z opravičilom vodje vladne pogajalske skupine dodatno prejeli ob 11.55.

Glavni stavkovni odbor se je na daljavo sestal ob 15. uri. V Fidesu pa so pojasnili, da so pripravljeni na srečanje z vladno pogajalsko skupino že danes, takoj po koncu seje glavnega stavkovnega odbora sindikata. Tako so vladni pogajalski skupini predlagali, da pogajanja začnejo predvidoma po 17.30 in da jih izvedejo "na daljavo", torej s pomočjo spletnih komunikacijskih orodij.

Iz Fidesa so nato sporočili, da se bodo pogajanja začela v sredo ob 12.00 na ministrstvu za zdravje. Razlogi za prestavitev so po navedbah Fidesa objektivne narave. V sindikatu so ob tem vladno pogajalsko skupino prosili, da jim najpozneje do srede do 9.00 pošlje protipredlog aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ter k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, da "začnejo po vrstnem redu zapirati točke stavkovnih zahtev".

Sindikat bo oceno opozorilne stavke predstavil na novinarski konferenci v sredo ob 10.30.

Fides: Zgolj začetek pogajanj ne bo dovolj, da bi odpovedali nadaljevanje stavke

Zdravniki so na svoje zahteve opozarjali tudi na zborih stavkajočih. V UKC-ju Ljubljana, kjer so se podobno kot še v več drugih bolnišnicah zbrali ob 8. uri, jih je nagovoril tudi predsednik sindikata Fides Polh. "Ponosen sem, da vidim polno dvorano. Hvala za podporo," je dejal. "Zdravniki smo v stiski tako kot pacienti. Delamo preveč, čezmerno, smo utrujeni, zanemarjamo družine. Čas je, da umirimo svoje delo," je na zboru v UKC-ju Ljubljana poudaril predsednik Fidesa. Vlado je pozval, naj omogoči, da bodo v javnem zdravstvenem sistemu zadovoljni, da jih bo dovolj.

Čeprav so v koordinaciji zdravniških organizacij večkrat dali pobudo, po njegovih besedah niso bili uslišani. Namesto da bi gradili sistem na novo, da bi bili partnerji odločevalcev, so ostali ob strani, je opozoril Polh. Glede vladne pogajalske skupine pa je dejal, da gre za isto skupno, s katero so se razšli 20. decembra, ko ni imela nobenega mandata in niso naredili nobenega koraka naprej, sestanek pa so končali po nekaj minutah. "To ne obeta nič dobrega za nadaljnje korake, nadaljnje reševanje nastale situacije," je dejal. V Fidesu poleg tega poudarjajo, da zgolj začetek pogajanj ne bo dovolj, da bi odpovedali nadaljevanje stavke.

Ministrica: Verjamem, da zaostrovanje ne bo potrebno

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je izrazila mnenje, da je dogovor mogoče doseči v zelo kratkem času. Poudarila je, da se vlada želi z zdravniki pogajati v okviru centralnih pogajanj in doseči dogovor o novem zdravstvenem plačnem stebru. Čeprav je stavka pravica zdravnikov in zobozdravnikov, je ta nepotrebna, je dejala ob robu obiska Psihiatrične bolnišnice Begunje.

Vladna stran si po besedah ministrice želi k pogajanjem pristopiti zelo konstruktivno, da ne bi bilo zaostrovanja. "Verjamem, da na obeh straneh premoremo toliko volje in energije, da bomo ta korak naredili in da zaostrovanje ne bo potrebno," je poudarila. Po njenih besedah pogajanja vedno potekajo tako, da je treba nekje popustiti, nekje pridobiti in najti skupno stališče.

Na vprašanje, ali je dogovor mogoče skleniti do prihodnjega tedna, saj je premier Robert Golob pred dnevi zatrdil, da vlada parcialnih dogovorov ne bo sprejemala, Fides pa ima po drugi strani konkretne zahteve, je odgovorila, da je to vprašanje treba pustiti pogajalski skupini. "Se pa strinjam, parcialni pristop ni mogoč," je poudarila in spomnila na pretekle parcialne dogovore, ki da so vodili v neskladja, ta pa so zdaj problem. Zato je k pogajanjem treba pristopiti centralno, enotno in zagotoviti celovit sistem plač v javnem sektorju, je poudarila.

Isti poudarek je tudi v skupnem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje in ministrstva za javno upravo: plačni sistem v javnem sektorju je treba urediti celovito, parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino bi lahko sprožila stavkovni val. Zato so Fides pozvali k iskanju dogovora "le za skupno mizo in v konstruktivnem dialogu med vlado in sindikati, in ne na plečih bolnih".

Plače zdravnikov rastejo

Ministrstvi sta poudarili tudi številne dvige plač v zdravstvu v zadnjih letih, v preteklem letu kar dvakrat, januarja in aprila. Od oktobra 2022, ko so vlada in sindikati sklenili sporazum o uskladitvi osnovnih plač za 4,5 odstotka, pa do aprila 2023 so se plače zdravnikov in zobozdravnikov v povprečju zvišale za 4,46 plačnega razreda, kar na letni ravni predstavlja 80,8 milijona evrov.

Primerjava povprečja prvih osmih mesecev leta 2023 s povprečjem leta 2022 kaže, da so se plače v tej plačni skupini v povprečju zvišale za 16,77 odstotka, povprečna mesečna bruto plača v zasebnem sektorju pa je višja za 7,4 odstotka. V povprečju se je plača zdravnikov dvignila za 683 evrov.

V sporočilu so spomnili, da je bil dodaten plačni razred, ki ga je bila glavnina zaposlenih v javnem sektorju deležna z aprilom 2023, "že prvi vladni korak k odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki so jih s parcialnimi dogovori in posegi v plače zgolj določenih dejavnosti povzročile minule vlade".

Odpravljen pa je bil tudi plačni strop, tj. omejitev, po kateri lahko javni uslužbenci z napredovanji dosežejo največ 57. plačni razred, v višje plačne razrede pa so uvrščeni le funkcionarji. Po navedbah ministrstev je 36,17 odstotka od skupno 7251 zdravnikov in zobozdravnikov uvrščenih v 59. plačni razred z osnovno bruto plačo, določeno v višini 4475 evrov.

Decembra lani pa je bil parafiran dogovor, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v obdobju december 2022–december 2023.

Stavki se je v bolnišnicah pridružila večina zdravnikov

Po podatkih predstavnikov Fidesa se je enodnevni opozorilni stavki pridružila velika večina zdravnikov. V ptujski bolnišnici so stavkajoči zdravniki ob 8. uri opravili zbor zaposlenih. Kot je povedal vodja sindikata Fides v zavodu Borut Kostanjevec, se ga je udeležilo 35 kolegov od skupaj 60 zaposlenih zdravnikov. Ker je kar nekaj zdravnikov trenutno odsotnih in se zbora niso mogli udeležiti, predvidevajo, da se je stavki pridružila velika večina njihovih zdravnikov.

"Pridružila se je večina zdravnikov z vseh oddelkov, kar pomeni, da dejansko ni oddelka, ki stavke ne bi podpiral," je še dodal Kostanjevec. Delo je v skladu s stavko potekalo v omejenem obsegu, tako da je na primer od treh kirurških miz delovala samo urgentna, vsi drugi bolniki so bili prenaročeni. Bolniki so bili pravočasno obveščeni, tako da težav ni bilo. Se je pa zgodilo, da niso prišli niti nekateri bolniki, ki so bili naročeni in so starejši od 65 let in bi jih kljub stavki lahko obravnavali.

Stavki so se pridružili tudi zdravniki v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki so se sestali na zboru ob 8. uri. V stavki je sodelovala večina zdravnikov, je dejal sindikalni zaupnik Fidesa v koroški bolnišnici Vasja Kašnik, ki je bil presenečen nad velikim odzivom sodelujočih v stavki. Dejal je, da tudi ogromno nečlanov Fidesa podpira stavko. "Predvsem se vidi ta nemoč, že malo frustracija zaradi popolne ignorance in neupoštevanja vlade, da bi se stvari uredile. Vse se dela po svoje, z nekimi deležniki, ki nimajo nobene zveze z zdravstvom, nobenih izkušenj z zdravstvom, ignorirajo se zdravniki, ki smo nosilci zdravstvene dejavnosti, ki edini poleg drugih, ki delajo v zdravstvu, poznamo sistem, kako funkcionira, kje so problemi. In na to tudi opozarjamo," je dodal.

Poudaril je, da stavka poteka po pravilih stavke in da bodo v času stavke zagotavljali minimum delovnega procesa ter izvajali s pravili določene obravnave bolnikov. Triažne preglede bodo opravljali tudi pri tistih bolnikih, ki sicer ne spadajo v okvir pravil izvajanja stavke, in ocenjevali, ali so vendarle potrebni obravnave že danes oz. jim bodo zagotovili potrebne informacije.

Sorodna novica Fides za 9. januar napovedal enodnevno opozorilno stavko

"Tisti, ki ne bodo spadali v ta minimum delovnega procesa, pa bodo dobili nov datum za pregled, ki bo dokaj hitro, vsaj upam, če ne bo potrebna nadaljnja stavka v naslednjem tednu, ki je napovedana," je dejal Kašnik. Ocenil je, da bolniki razumejo položaj zdravnikov.

V šempetrski bolnišnici so se zdravniki sestali ob 8.30. Prostor bolnišnične knjižnice je bil poln, kar je sindikalnega zaupnika v bolnišnici Jureta Klanjščka presenetilo. "Točnega števila vseh zdravnikov ne vem, se nam pa je pridružila velika večina zaposlenih zdravnikov in podpira stavko. Med njimi so tudi taki, ki niso člani sindikata Fides," je povedal Klanjšček. Direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič je povedal, da nima točnega števila stavkajočih zdravnikov. V bolnišnici so delo organizirali tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje zakonsko določenega obsega zdravstvenih storitev. Nekaj bolnikov so prenaročili in jih o tem tudi ustrezno obvestili, odpovedali pa so približno tretjino operativnega programa.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se je po oceni tamkajšnjega predstavnika sindikata Fides Borisa Rižnarja opozorilni stavki pridružila večina zdravnikov, saj po njegovih besedah čutijo potrebo, da se zadeve v zdravništvu, zdravstvenem sistemu in glede prihodnosti mladih zdravnikov začnejo reševati ter da se "vsaj za silo" ustavi odhode iz javnega zdravstva.

"Da naredimo plačni sistem, ki bo ustrezen, in uredimo delovne razmere. Ker tako, kot je zdaj, ko zdravniki in drugi zdravstveni delavci in sodelavci odhajajo ali drugam ali v pokoj, se je število kritično zmanjšalo, da je ponekod sistem že tik pred nedelovanjem. Ko se zmanjšuje število kadra, se povečujejo obremenitve, ker dela pa nimamo nič manj. Bi rekel, da iz dneva v dan več. Problematika je večplastna," je opozoril Rižnar. Glede poteka dela v UKC-ju Maribor, kjer ima Fides okoli 180 članov, je ocenil, da posebnih težav ni in da se pretežno izvaja, kar je bilo razpisano. Po njegovih besedah prestavljanja operacij ni bilo.

V Splošni bolnišnici Celje je zbor stavkajočih potekal med 9. in 10. uro. Po besedah sindikalne zaupnice Fidesa v tej bolnišnici Mateje Grat so zdravniki večinsko podprli stavko in se tudi udeležili zbora zdravnikov. Zdravniki so sicer po njenih besedah razporejeni na svoja delovišča po razporedu, okrepljena je zasedba v urgentnem centru, saj, kot je dejala, nujnim situacijam oz. nujnim bolnikom namenjajo posebno pozornost. Po ambulantah pa opravljajo vse storitve, ki so v skladu z zakonom.

V novomeški bolnišnici so se po besedah predsednika Fidesa za Dolenjsko in Belo krajino Bojana Kostića v stavko vključili praktično vsi zdravniki in zdravnice. Stavka poteka tako, da izvajajo minimum delovnega procesa na način, kot to opredeljuje delovna zakonodaja. "To pomeni, da pogledamo vsa vročinska stanja, vse poškodbe, nosečnice, mlajše od 18 in starejše od 65 let ter bolnike, ki bi se jim lahko v kratkem času zdravstveno stanje poslabšalo," je povedal.

Stavkajo tudi v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer večjih posebnosti ne opažajo. Po Kostićevih besedah stavka v zdravstvenem domu sicer poteka tako, da ne naročajo bolnikov, tiste, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, pa ustrezno oskrbijo. Obravnavajo tudi naročene bolnike.

V večini organizacijskih enot Osnovnega zdravstva Gorenjske zdravniki in zobozdravniki podpirajo zahteve sindikata Fides in stavko, kljub temu delo tudi danes poteka normalno oziroma brez sprememb, so sporočili. V največji enoti, Zdravstvenem domu Kranj, so tako vse ambulante odprte po običajnem urniku, izvajajo pa minimum delovnega procesa. Nekatere nenujne bolnike pa so prenaročili na prvi možni termin. "Pacienti se v primeru zdravstvenih težav tudi v času stavke obračajo na ambulante svojih osebnih zdravnikov. Naročajo se kot sicer: pokličejo, pišejo ali osebno pridejo v ambulanto svojega osebnega zdravnika," so sporočili.

Zdravniška zbornica Slovenije podpira zahteve zdravnikov

Glavni razlog za zdravniško stavko, ki so jo v Fidesu napovedali 18. decembra lani, je neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Gre za zamik pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo, s katerim naj bi uredili specifike dela zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev, delu in zahtevnosti zdravstvenih poklicev pa naj bi bila prilagojena tudi plačna lestvica. Prav tako zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastala po posegu v plačni sistem, ko so se plače zvišale mladim zdravnikom, starejšim pa ne toliko.

Iz zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da podpirajo zahteve za ureditev delovnih razmer zaposlenih v zdravstvu, saj je to vitalno za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Pravijo, da mednarodno primerljivi podatki (OECD) jasno potrjujejo veliko pomanjkanje zdravnikov, ki ga občutijo tako prebivalci kot vsi zaposleni v zdravstvenem sistemu. Ustrezne delovne razmere so ob boljši organizaciji dela in zagotavljanju ustrezne infrastrukture ključni branik javnega zdravstva. Prepričani so, da so tudi tokrat v zahtevah s prebivalci na isti strani.

Dodajajo še, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni velik organizacijski zalogaj in neprijetnost tako za uporabnike zdravstvenih storitev kot za zaposlene v zdravstvu. "Zdravniki se zavedamo, da je stavka čisto zadnji ukrep. Želimo si, da bi to slišali odločevalci in da bi se usedli za pogajalsko mizo," je v izjavi za medije robu zbora delavcev v UKC-ju Ljubljana dejala predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović.

Ob tem je poudarila, da je treba v zdravstvenem sistemu bistveno izboljšati delovne razmere vseh zaposlenih. "Več ljudi je treba pritegniti v zdravstveni sistem in seveda narediti delovne razmere zanje take, da ne bodo odhajali," je povedala. Nezadovoljstvo med zdravniki je sicer po njenih besedah precej veliko. "Objektivno gledano, imamo zdaj starejši zdravniki več razlogov za nezadovoljstvo, ker smo bili tudi v teh dodatkih oziroma spremembah plače popolnoma spregledani. Mlajši zdravniki so pa v resnici bolj nezadovoljni, ker vedo, da bodo v tem sistemu delali še desetletja," meni.

Beović je spomnila tudi, da je vlada pogajalsko skupino oblikovala šele v ponedeljek pozno zvečer. "Čudim se, da se vlada bolj ne zaveda tega problema zdravstva in da ne kaže toliko interesa za to, da bi naredila korake, ki bi okrepili javno zdravstvo," je še povedala ob robu zbora delavcev. Na vprašanje, ali meni, da bo stavka zalegla, pa je odgovorila: "Mislim, da bo, da mora – da so razmere take, da mora."

Mladi zdravniki: Vlada vleče prebivalce za nos

"Vlada vleče prebivalce za nos, saj deluje v smeri nadaljnje razgradnje dostopnega zdravstvenega sistema, njihove besede o prioritetnosti zdravstvene reforme pa so prazne. Prav tako vlada laže zaposlenim v zdravstvu, saj se ne drži zavez, ki jih je sama podpisala že večkrat," so zapisali v organizaciji z imenom Mladi zdravniki.

Stavkati bi bilo treba že pred leti: za dostopno zdravstvo ob celoviti zdravstveni reformi ter za normalizacijo delovnih razmer, ki bi zadržali zdravnike in druge zaposlene v javnem zdravstvu. V tem času so se razmere še poslabšale, cena za to se žal meri tudi v izgubljenih življenjih, nadaljujejo.

"Današnja izjava ministrice za zdravje odlično ponazarja sprenevedanje vlade. Izjavila je, da je stavka nepotrebna, saj da je dogovor s Fidesom mogoče doseči v kratkem času. Menimo, da bi bilo to težko, če se z njimi pred izvedbo opozorilne stavke niso želeli niti sestati. Štejejo dejanja, ne besede," so sklenili v Mladih zdravnikih.

"Ko bolnik potrebuje pomoč, ga ne zanima, kdo je kriv za neurejenost sistema"

Ob začetku stavke zdravnikov in zobozdravnikov so se oglasili tudi nekateri zastopniki pacientovih pravic, ki so opozorili, da se bolnikom škoda povzroča že zaradi sistemske neurejenosti zdravstva. Pravico do stavke razumejo, vendar kljub temu menijo, da čas zanjo ni primeren zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov in nerazumno dolgih čakalnih dob na vseh področjih.

"Vsi zdravniki, ki se sprehajajo po hodnikih, bi lahko delali in ne bi bilo narejene tolikšne škode in slabe volje med bolniki. Stavka se mi zdi do bolnikov res nedopustna, ker že tako težko pridejo do obravnave," je poudarila zastopnica pacientovih pravic za območje Novega mesta Zlata Rebolj. Vsi bolniki namreč nimajo denarja, da bi si plačali samoplačniške storitve, je opozorila. Zaveda se sistemske neurejenosti zdravstva. "A ko bolnik potrebuje pomoč, ga ne zanima, kdo je kriv za neurejenost sistema," je dodala.

Zastopniki pacientovih pravic zato upajo na čimprejšnjo rešitev v dobro tako zdravstvenih delavcev kot tudi bolnikov. "Razumem obremenjenost zdravnikov pri njihovem delu, vendar se mi zdi, da čas za stavko v tem obdobju najrazličnejših prehladnih obolenj, ko je že tako malo osebnih zdravnikov na voljo, čakalne dobe pa so dolge na vseh področjih, res ni najprimernejši," je poudarila zastopnica pacientovih pravic za območje Celja Cvetka Jurak.

Levica: Stavko vidimo kot dodatno slabljenje javnega zdravstvenega sistema

Na zdravniško stavko so se odzvali tudi v koalicijski stranki Levica, kjer jo glede na trenutne razmere ocenjujejo kot nesorazmerno. V sporočilu za javnost so dodali, da razumejo prizadevanja zdravnikov in zobozdravnikov glede ureditve delovnih razmer zaposlenih v zdravstvu, a se hkrati zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema.

V Levici so prepričani, da morajo biti plače in dohodki iz dela določeni na podlagi principa "enako plačilo za enako delo", ki je temelj sistema plač v javnem sektorju, so zapisali. Kakršne koli spremembe pri plačevanju zdravnikov morajo temeljiti na kakovostnih podatkih in upoštevati količino in zahtevnost dela ter tveganja na delovnem mestu. Ti pa trenutno žal –med drugim tudi zaradi dolgotrajnega upiranja ugotavljanju storilnosti in obremenitvah v slovenskem zdravstvu – niso na voljo do te mere, da bi lahko vlada enostransko rešila plačne probleme zdravnikov, menijo.

"Zahteva sindikata Fides, da so zdravniki in zobozdravniki plačani po delovnem nazivu, ki je ali pa ni izrazito povezan z izvajanjem opravil in opravljenimi delovnimi nalogami, je v nasprotju s temeljnimi sporočili stroke vrednotenja dela," so zapisali. Obenem pa omogoča tudi takšne anomalije, s katerimi je povprečna bruto plača zdravnikov od leta 2015 do leta 2022 narasla za 800 evrov, povprečna plača najbolje plačanega enega odstotka zdravnikov pa za več kot dvakrat toliko, 1900 evrov, so dodali.

"V Levici se z razlogi za današnjo stavko zdravnikov in zobozdravnikov ne strinjamo, obenem pa jo vidimo kot dodatno slabljenje javnega zdravstvenega sistema," so zapisali. Vlada se plačnemu stebru za zdravnike ni odpovedala, zatrjujejo, ne more pa ga postaviti ločeno od vseh drugih segmentov javnega sektorja – katerega del so vsi zdravstveni delavci, vključno z zdravniki, še opozarjajo.