Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić, za katero se je izkazalo, da se je ob državnozborskih volitvah in pozneje na spletni strani DZ-ja predstavljala z napačno izobrazbo, je v uvodu pristojnemu odboru DZ-ja znova zagotovila, da se ni lažno predstavljala. Kot je dejala, se je napaka zgodila zaradi nepozornosti pri oddaji kandidatnih list za volitve ter da je bila v vseh dokumentih, ki jih je posredovala stranki, njena izobrazba pravilno navedena.

"Priznam, morala bi natančno pogledati vse svoje podatke, za tako površnost se moram opravičiti," je dejala. Članom odbora je nato predstavila stanje slovenskega kmetijstva in med drugim poudarila, da je Slovenija z 853 m² obdelovalne zemlje na prebivalca pri repu držav EU-ja, kar je tudi dvakrat manj povprečja EU-ja. Povedala je tudi, da je bilo leta 2020 v primerjavi z letom 1991 v Sloveniji več kot 44 tisoč manj kmetijskih gospodarstev, trenutno jih je približno 68 tisoč. Povprečna starost upraviteljev kmetij pa je po njenih besedah sorazmerno visoka, kar je to že nam vsem znano, saj znaša 58 let, medtem ko je povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji v uporabi približno sedem hektarjev.

"Dohodkovni položaj kmetijstva ravno tako ni najboljši, saj podatki kažejo še vedno veliko odvisnost od proračunskih podpor in v primeru slabših pridelovalnih sezon celo presegajo polovico faktorskega dohodka. Slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic je eden izmed ključnih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi samega kmetijstva. Kmetijstvo in prehransko varnost absolutno razumem kot temelj obstoja vsake države," je dejala.

Poklic kmeta oz. kmetice mora po njenem mnenju postati bolj cenjen v Sloveniji. Osnovni cilj se ji zdi, da imajo mladi kmetje in kmetice takšen dohodek od kmetovanja, da jim ni treba razmišljati o dodatni zaposlitvi. Da bi mladi ostali v kmetijstvu, pa bi po njeni oceni lahko pomagali tudi določeni ukrepi, ki gredo v smeri krajšega delovnega časa, daljšega dopusta ali dolgoročnega kritja odsotnosti zaradi obveznosti pri delu na kmetiji.

Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Pri svojem delu se bo med drugim zavzemala za ohranjanje družinskih kmetij na hribovitih območjih, spodbujala pa bo tudi prehod na trajnostne oblike kmetovanja in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo.

"V Sloveniji žal še ni zadostnega zavedanja, da obdelana zemlja na podeželju pomeni tudi prehransko varnost ljudem v mestu," je poudarila. Prehransko varnost bi po njeni oceni lahko zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri zelenjavi se ji odstotek samooskrbe zdi še posebej nizek. Velik potencial za razvoj pa po njenem mnenju v Sloveniji predstavlja sadjarstvo.

Čeprav promocija slovenske hrane po njeni oceni dosega določene pozitivne rezultate, pa je to področje treba urediti na širši sistemski ravni. "Na ministrstvu bi se želela resno lotiti pogovorov o zakonodajnih spremembah na področju lokalne hrane in lokalnih trgov ter pri promociji kmetijskih in živilskih proizvodov," je napovedala.

Trajnostni razvoj živinoreje, ki vključuje okoljski in podnebni vidik ter poudarja dobrobit živali, je po njenem mnenju nujen in v tej smeri bo nadaljevala svoje delo. Zdi se ji prav, da tudi v Sloveniji stremimo k zvišanju nadstandardov na področju usmrtitev živali za prehranjevanje. Za zagotavljanje najvišjih standardov dobrobiti za rejne živali se bo zavzemala še naprej.

Prav tako bo še naprej podpirala čebelarstvo. "Brez čebel ne bo opraševanja, brez tega ne bo pridelka in tako ne bo niti zdrave hrane," je poudarila.

Strukturne spremembe za izboljšanje konkurenčnosti

Za izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti sektorja so po njenem mnenju bistvenega pomena strukturne spremembe, povečana vlaganja v naložbe in razvoj ter tesno sodelovanje med pridelovalci, strokovnjaki in političnimi odločevalci.

Kar se tiče gozdarstva, meni, da je treba ohraniti gospodarjenja z gozdovi po načelih trajnosti in mnogonamenskosti. Je pa po njenem mnenju treba v gozdarstvo vstopati z modernizacijo delovnih procesov, tehnologij in poenostaviti nekatere administrativne postopke uredbe o deforestaciji.

Zaveda se, da jo čaka veliko izzivov, med katerimi so tudi ribištvo, namakalni sistemi in ekološka pridelava hrane. Napovedala je, da bo nadaljevala pogovore v okviru posvetovalnega telesa sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je bil ustanovljen v tem mandatu.

Glede zakona o zaščiti živali, ki ga čaka ustavna presoja, je dejala, da si želi, da ga "spravimo k življenju in da se začne izvajanje novele v celoti".

Zavezala se je, da se bo o prihodnjih vsebinah še naprej trudila usklajevati z vsemi deležniki in kmetijskimi organizacijami. "Imeti prave vrednote in odprto komunikacijo z ljudmi pa je ključni pristop, ki ga želim ohraniti tudi v prihodnje," je še poudarila.

Čalušić v enem zahtevnejših resorjev čaka veliko izzivov

Tomaž Lisec (SDS) in Borut Sajovic (Svoboda) sta od Čalušić želela opredelitev do vinogradništva. Čalušić je dejala, da ga je v slovenski Istri vedno zelo podpirala in dejavno sodelovala v sektorju, ki se ji zdi eno ključnih v resorju. Obstaja pa tudi v vinogradništvu po njenem mnenju veliko izzivov. Kandidatka namerava delovati v smeri preventive, da bodo vinogradniki zaščitili svoje pridelke, pomembna pa se ji zdi tudi promocija njihovih izdelkov.

Alenka Helbl (SDS) je kandidatko pozvala, naj se izreče o tem, kako bo postopala v povezavi z novelama o zakonih o zaščiti živali in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki čakata na ustavno presojo. "Ker živimo v pravni državi, bomo kakršno koli odločitev ustavnega sodišča spoštovali," je povedala Čalušić, ki pa se ji zdi zavajajoče, da naj bi novela zakona o KGZS-ju nakazovala na to, da je zbornica nepomembna ali pa, da se jo želi uničiti.

Kako kandidatka vidi problematiko zavržene hrane in kakšne rešitve predlaga, je zanimalo Andrejo Rajbenšu (Svoboda). Čalušić se zaveda, da gre za resno težavo, ki ima negativne vplive tudi na okolje. Za zmanjšanje zavržene hrane se ji zdi bistveno ozaveščanje širše javnosti, razvoj in razširitev primerov dobre prakse, vzpostavitev samih smernic in priporočil.

Tatjano Greif (Levica) je zanimalo, ali namerava prekiniti izvajanje popisa cen osnovne košarice živil, saj so bili podatki zavajajoči, ker – kot je dejala – med drugim "kruha za 19 centov ni bilo mogoče kupiti". To je zanimalo tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). "Verjamem, da so se ugotovila tudi neskladja, verjetno nepravilnosti na osnovi številk, vsekakor se bomo temu tudi posvetili," je dejala Čalušić in pozneje dodala, da si ne bi vzela pristojnosti, da bi prvi delovni dan na ministrstvu brez argumentov prekinila izvajanje tega ukrepa.

Lisca je zanimalo, ali bosta obstoječa sekretarja ostala na svoji funkciji in ali bo menjala člane kabineta. Čalušić je potrdila, da bosta sekretarja Eva Knez in Blaž Germšek ostala na svoji funkciji, drugače pa o kadrovskih spremembah še ni razmišljala. "Na tistih področjih, kjer so strokovnjaki in kjer opravljajo svoje delo dobro, ne vidim razloga, da bi se to kadrovsko spreminjalo," je poudarila.

Čadonič Špelič je med drugim zanimala kadrovska politika na upravi za varno hrano. "Notranjo sistematizacijo uprave za varno hrano v tem trenutku težko komentiram. Pomanjkljivosti se zavedamo, ampak mislim, da so to vse tiste naslednje faze, o katerih se bomo pogovarjali," je dejala Čalušić.

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da se kmetijska politika hitro spreminja in da kmetje potrebujejo stabilno politiko. Kandidatko je vprašala, katerega kmetijskega ministra v samostojni zgodovini Slovenije najbolj ceni, vendar se Čalušić ni želela opredeljevati do imen. "Kar koli je kdor koli do danes naredil za slovenskega kmeta, menim, da je bil v tistem trenutku dober minister," je dejala kandidatka za ministrico.

Poslanci so se strinjali, da Čalušić v enem zahtevnejših resorjev čaka veliko izzivov, pri čemer so nekateri izrazili skrb, da bo ostalo le pri "lepih" besedah.

Administrativna napaka Gibanja Svoboda

Predsednik vlade Robert Golob je njeno uradno kandidaturo v državni zbor poslal pretekli četrtek. Njen ugled je pred današnjo predstavitvijo nekoliko zamajal zaplet z napačno navedbo izobrazbe. Na spletni strani DZ-ja je namreč pisalo, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko je iz njene javno objavljene diplome razvidno, da ima le diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje. Mateja Čalušić je ob tem zavrnila očitke, da se je predstavljala z izobrazbo, ki je nima, odgovornost za administrativno napako, kot so jo označili v njeni stranki, pa je v celoti prevzelo Gibanje Svoboda.

Zaradi napačne navedbe izobrazbe je prvak SDS-a Janez Janša premierja Roberta Goloba pozval, naj umakne predlog z njeno kandidaturo, vendar je Golob ostal pri svoji "drugi" izbiri. Za prvega kandidata za prevzem funkcije je namreč veljal upokojeni major Vojko Adamič, ki pa je v zadnjem trenutku umaknil soglasje h kandidaturi za ministra za kmetijstvo.

Pričakovanja agroživilske stroke so velika

V agroživilskih krogih kandidatke ne želijo ocenjevati vnaprej. Menijo, da je ob vseh težavah v kmetijstvu njen strokovni naziv minorno vprašanje, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec. Kmetje bi si želeli takojšnjo zamenjavo na ministrskem stolčku in ne šele po skrajnem trimesečnem roku. "Želimo si, da se čim prej zberemo in da bo ministrica izbrala dobro ekipo, ki bo znala prisluhniti in sodelovati," je dejal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij z zanimanjem pričakujejo predstavitev ministrske kandidatke. Direktorico Tatjano Zagorc zanima tudi njen pogled na konkretna vprašanja, kot so "varuh, trgovinska košarica, napoved novih trošarin za alkohol in podobne zadeve".

Prihodnjo ministrico čakajo dialog in oblikovanje strateške agroživilske politike na podlagi dejstev ter izboljšanje tistih ukrepov strateškega načrta, ki so bili slabo oblikovani, poudarja poznavalec agrarne politike Emil Erjavec z Biotehniške fakultete. Dodaja še, da se na vseh ministrstvih, tudi na kmetijskem, povečuje kaotičnost in zmanjšuje strokovnost, zato odpira vprašanja, kot so "upravljanje in vodenje kmetijskega ministrstva, kako je resor organiziran, kako pride do Bruslja in tako naprej".

Poslanci bodo o njenem imenovanju odločali v petek

Če bo torej Mateja Čalušić danes uspešno prestala zaslišanje pred matičnim odborom DZ-ja, bodo poslanci o njenem imenovanju, kot je na seji sklenil kolegij predsednice DZ-ja, odločali že v petek.

Predsednik vlade je kandidata za izpraznjeno mesto na čelu kmetijskega resorja iskal po tistem, ko je po izgubi zaupanja državnemu zboru oktobra predlagal razrešitev tedanje ministrice Irene Šinko. V vmesnem času je Golob vodenje ministrstva zaupal obrambnemu ministru Marjanu Šarcu.

Kolegij predsednice DZ-ja je na današnji seji potrdil še obravnavo predloga vladne novele o urejanju prostora po skrajšanem postopku. Obravnavo predloga sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti po skrajšanem postopku pa je medtem zavrnil. Zakonski predlog, s katerim predlagajo črtanje lani uveljavljenih novosti evidentiranja delovnega časa, je že drugič v parlamentarni postopek vložil opozicijski SDS.